misliV zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti razstava Josepha Beuysa
Zagreb, 2. decembra - V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu bodo 9. decembra v sodelovanju z Goethejevim inštitutom na Hrvaškem odprli razstavo Joseph Beuys: Kdor ne želi misliti, leti ven!. Pripravili so jo ob letošnji 100. obletnici rojstva tega nemškega kiparja, slikarja, teoretika in političnega aktivista, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška, Zagreb.
Muzej sodobne umetnosti (Muzej suvremene umjetnosti - MSU) v Zagrebu.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA
Naslov razstave, ki sta jo pripravili kustosinji Radmila Iva Janković in Vesna Meštrić, se nanaša na Beuysove besede, ki jih je namenil udeležencem razprave na svetovni razstavi sodobne umetnosti Documenta 6 leta 1977 v Kasslu, da bi jih spodbudil k odgovornemu razmišljanju in ravnanju.
Predstavljena bodo njegova dela iz zbirke muzeja, fotografije švicarskega fotografa Bubyja Durinija, ki je snemal Beuysove performanse, in izbor Beuysovih del iz zbirke njegovega tesnega sodelavca, nemškega zbiratelja Karla Heinza Rummenyja.
"Ustvarjalnost Josepha Beuysa je neposredno ali posredno pustilo močan pečat pri hrvaških umetnikih, ki so prevzeli njegove metode in včasih tudi reinterpretirali njegova dela," so zapisali v muzeju. Zato bo del razstave prikazal izbrana dela sodobnih hrvaških umetnikov, ki so nastala kot neposreden odgovor na Beuysov nauk v smislu uporabe njegovih metod ali reinterpretacije njegovega dela.
Joseph Beuys (1921-1986) je bil eden najbolj radikalnih umetnikov druge polovice 20. stoletja, njegove ideje in vplivi pa so v umetnosti prisotni še danes. Diplomiral je na umetniški akademiji v Düsseldorfu, kjer so ga leta 1961 imenovali za profesorja, dokler ga niso leta 1972 odpustili iz političnih razlogov.
V središču njegovega likovnega ustvarjanja sta bila človek in narava, izražal pa se je v tradicionalnih tehnikah, predvsem v risanju, pa tudi v nekonvencionalnih materialih živalskega izvora.
V letih 1964, 1968, 1972, 1977 in 1982 je sodeloval na Documenti v Kasslu, v letih 1976 in 1980 na beneškem bienalu, mednarodni uspeh pa je leta 1979 kronal z retrospektivno razstavo v muzeju Guggeheim v New Yorku, piše Hina.
Razstava v Zagrebu bo na ogled do 3. januarja.