Kritiški simpozij letos z vprašanjem kdo je kritik

Čeprav se vprašanje, kdo je kritik, na prvi pogled zdi preprosto, nanj ni samoumevnega odgovora. Vprašanje namreč zajema tudi vprašanja, kdo je lahko kritik, kdo sme biti kritik in koga kot kritika vidi družba. Namiguje na obstoj razlike med poklicnim in priložnostnim kritikom, med analitičnim kritikom in komentatorjem. Odpira tudi vrsto podvprašanj o kritikovem položaju, družbenem in materialnem, o metodah, sistematizaciji ter količini njegovega dela, predvsem pa o kritikovi identiteti v času odsotnosti mišljenja, so ob simpoziju zapisali organizatorji.

V slovenskem kulturnem prostoru se kritik večkrat obravnava kot zgolj prehoden poklic, namenjen večinoma študentom ali posameznikom, ki čakajo na drugo in bolje plačano delo. Pri tem se odpirajo vprašanja, kot so, kako se potem sploh oblikujejo kritikova merila za vrednotenje sodobnih umetniških del, je kritikovo delo podvrženo subjektivizmu ali je vključeno v širšo družbeno refleksijo oz. vsaj samorefleksijo lastne stroke, ali kritik nastopa zgolj kot on sam ali kot predstavnik neke izoblikovane skupnosti ter kdaj je kritik pravi kritik.

To je nekaj vprašanj, ki si jih bodo zastavili letošnji gostje simpozija Andreas Unterweger (Avstrija), Marko Pogačar (Hrvaška), Tom Bresemann (Nemčija) ter Anja Banko, Robert Kuret, Muanis Sinanović in Petra Koršič iz Slovenije skupaj z organizatorjema simpozija Aljažem Koprivnikarjem in Mašo Pfeifer.

Na današnji uvodni razpravi, ki se bo začela ob 16. uri, bodo slovenski udeleženci simpozija spregovorili o trendih sodobne slovenske literature, položaju kritike in kritika v današnjem času. Okrogli mizi bo sledilo neformalno srečanje s člani in članicami Društva slovenskih literarnih kritikov.

V petek popoldne bodo gostje simpozija pričeli s predstavitvijo svojih prispevkov. Nastopili bodo v Trubarjevi hiši literature, kjer bo potekala tudi sklepna debata. V večernem pogovoru na temo o stanju kritiškega poklica v in izven nacionalnih okvirjev pa bodo gostje spregovorili o presečiščih kritiškega diskurza, današnjem stanju kritiškega poklica doma in v tujini ter prihodnjih izzivih umetnostne in literarne kritike.

Simpozij bo letos naslovil tudi dve podtemi: žanr kritike in kritiko žanra ter kritiko slovenske književnosti v tujejezičnih okoljih. V teh sklopih bodo gostje poskušali poiskati odgovore na pereča vprašanja kulturnega novinarstva, raziskovali možnost revialnih in kritiških objav refleksije slovenske književnosti v tujih jezikih ter vlogo kritike prevodne literature v posamezni državi. V luči priprav na častno gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 bodo udeleženci simpozija podali tudi svoje refleksije o slovenski književnosti in vlogi kritike prevoda literature v nemškem literarnem prostoru.

Letošnji simpozij, ki ga bo mogoče spremljati tudi na povezavi https://www.umetnostkritike.com/, poteka v organizaciji Društva slovenskih literarnih kritikov ter v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature in Društvom slovenskih pisateljev. Simpozij sta podprla tudi Javna agencija za knjigo RS in Mestna knjižnica Ljubljana, so sporočili organizatorji.