Razstava Onkraj meja želi spodbuditi k razmišljanju in senzibilnosti
Slovenj Gradec, 10. decembra - Na današnji mednarodni dan človekovih pravic so v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli mednarodno skupinsko razstavo Onkraj meja, s katero po besedah direktorice galerije Andreje Hribernik opozarjajo, da so meje tisti prostor, kjer se človekove pravice velikokrat najbolj kršijo. Z razstavo želijo spodbuditi k razmišljanju in senzibilnosti.
Razstavo Onkraj meja (Beyond borders) sta skupaj pripravili kustosinji Maja Antončič iz Centra sodobnih umetnosti Celja in Andreja Hribernik iz Koroške galerije likovnih umetnosti. V Celju je bila na ogled od konca septembra do 5. decembra, danes pa so jo nadgrajeno odprli še v prostorih galerije v Slovenj Gradcu.
"Katalog in razstava nastajata v obdobju, ko gledamo medijske podobe z meje med Poljsko in Ukrajino, ko se malo pozablja na katastrofo, ki se še vedno dogaja v Bosni pred hrvaško mejo, ko pozabljamo na ljudi, ki zaradi meje zelo trpijo, ne samo v Evropi, tudi drugod po svetu," je na današnji novinarski konferenci izpostavila direktorica galerije Andreja Hribernik.
Povedala je, da so v galeriji o razstavi, povezani z mejami, razmišljali že dlje časa, naposled pa jo udejanjajo v letu, ko je Slovenija praznovala 30-letnico osamosvojitve, z razstavo pa opozarjajo tudi na drugo plat osamosvojitve. "Namreč osamosvojitev pomeni tudi nastanek novih meja," je dodala.
Razstava Onkraj meja podaja fragmente razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na družbeno obrobje, otežujejo dostojno življenje in transformirajo njihovo identiteto. Vzpostaviti želi premislek o nekaterih obmejnih prostorih v obdobju zadnjih tridesetih let, v katerih so jasno vidne trajne problematike ali v katerih se situacije, povezane z mejo, celo zaostrujejo, poudarjajo v galeriji.
Na razstavi, ki je bila na ogled v Celju, so se po besedah Maje Antončič osredotočali predvsem na zgodbe ljudi, ki jim je meja determinirala življenja, osvetlili so tudi pojav sodobnih migracij in posledice zgodovinskih razmejitev. Za ogled v Slovenj Gradcu pa so razstavo nadgradili še z nekaterimi novimi projekti ali malo drugačnim izborom. Skupno predstavljajo 30 umetniških projektov.
Na razstavi z deli sodelujejo umetniki in fotografi Najd Ahmadi, Francis Alys, Nika Autor, Boris Beja, Lonie van Brummelen & Siebren de Haan, Center for Political Beauty, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Ana Teresa Fernandez, Jošt Franko, Majd Abdel Hamid, Ibro Hasanović, Maja Hodošček, IRWIN, Dejan Kaludjerović, Alojz Krivograd - Futy, Andreja Kulunčić, Richard Alexander Lou, Jure Markota, Alban Muja, Valentin Oman, Mark Požlep, Lara Reichmann, Sandra Schubert, ŠKART, Helene Thümmel & Ewelina Swinecka, Karl Vouk, Hannes Zebedin ter fotograf Jože Suhadolnik s skupnim projektom z novinarko Dela Matejo Kotnik.
Ob razstavi je izšel katalog s prispevki obeh kustosinj razstave ter Mihe Blažiča in Kaje Širok. Razstava bo v Slovenj Gradcu na ogled do 20. marca 2022, dober teden dni, to je do 19. decembra pa je na ogled brezplačno.
V galeriji, znani po tem, da daje prostor družbeno angažiranim temam, načrtujejo tudi več spremljajočih dogodkov v času odprtja razstave. Velik poudarek namenjajo tudi izobraževalni dejavnosti, s katero želijo k razmišljanjem spodbuditi mlajše in starejše obiskovalce.
Razstava je del letnega programa galerije, nastala je s podporo ministrstva za kulturo, mestnih občin Slovenj Gradec in Celje, Zavoda Celeia in Avstrijskega kulturnega foruma, je povedala Hribernikova.