V knjigi Pogovori o vizualni umetnosti izbor intervjujev Maje Megla s tujimi ustvarjalci

Na današnji predstavitvi knjige v Švicariji je za STA povedala, da je knjiga nastala zelo nenadejano. V Narodni in univerzitetni knjižnici je pregledovala svoje intervjuje, ki niso dosegljivi na spletu, ampak le v fizični obliki. Ko jih je začela odbirati, je videla, da je ogromno zanimivega materiala, ki ni vpet v nek čas, da so nekateri intervjuji danes popolnoma enako navdihujoči, kot so bili pred desetimi ali dvajsetimi leti. Med njimi je naredila izbor 22 in tako je nastala ta knjiga.

Maja Megla je diplomirala iz primerjalne književnosti. V pogovoru z Bojano Leskovar je povedala, da ji je študij ponudil zelo širok pogled na umetnost, da pa se je ob koncu študija, ko je začela pisati o književnosti, soočila s tem, da je popolnoma "zdresirana" glede načina, kako je brala, analizirala in kritiško podajala stvari. Uprlo se ji je, da je "skodirana" in potrebovala je svobodo, da bi se lahko na drug način dotaknila umetnosti. To svobodo je našla v spremljanju gledališča, plesa in vizualne umetnost.

V knjigi, ki jo je izdala v svoji založbi Reset.Restart, so zbrani intervjuji s tujimi kritiki, kuratorji in umetniki. Kot je dejala, se bo sicer v besedo "tuji gotovo marsikdo iz scene zataknil, deloma upravičeno, a umetnost ni tuja in domača, je le dobra ali slaba", poleg tega se je za nek kriterij morala odločiti. Za tuje ustvarjalce se je odločila predvsem zato, ker intervjuji z domačimi ustvarjalci niso nastajali sistematično. "Skratka, ogromno jih je izpuščenih, ker se slučajno v enem trenutku nismo srečali, ali pa je intervju z nekom delal nekdo drug in ne jaz in zato se mi je zdelo nepopisno krivično, da bi ob tem delala izbor tudi na domači sceni, saj bi tako izpadel marsikdo, ki bi moral biti v takšni knjigi," je povedala.

Bojana Leskovar je izpostavila, da je vizualna umetnost laični javnosti ena bolj nerazumljenih. Maja Megla jim jo poskuša skozi svoje intervjuje v pogovorih z umetniki, kuratorji in kritiki približati in zanimalo jo je, kako se tega loteva, ali izhaja pri tem iz lastnih zanimanj, iz pogovorov z drugimi?

Maja Megla je pojasnila, da se je njeno pisanje pokrivalo s produkcijo, ki je nastajala ali z obiski tujih ustvarjalcev v Sloveniji ob razstavah. Pri pisanju pa si je postavila pravilo, da mora to, o čemer piše, najprej razumeti sama. "Če sama ne razumem, potem tudi drugi ne bo mogel. Če pa sama zares razumem in to predam naprej, je velika verjetnost, da bo razumela vsaj polovica tistih, ki bodo prebrali," je povedala in poudarila, da imajo mediji poleg informiranja tudi zelo pomembno izobraževalno vlogo. Kot je še izpostavila, je sicer v medijskem prostor zelo malo temeljitega in sistematičnega spremljanja sodobne umetnosti.

Besedila, zbrana v knjigi, so bila objavljena v revijah Mladina, Mag in Emzin, v tedniku Sobotna priloga in na dnevnih straneh Delove kulture. Zastopani so Anton Vidokle, Boris Groys, Braco Dimitrijević, Carlos Basualdo, Charles Esche, Ekaterina Degot, Emilija in Ilja Kabakov, Herman Nitsch, Jan Fabre, Jannis Kounellis, Josef Koudelka, Kasper König, Kim Levin, Klavdij Sluban, Peter Weibel, Rene Block, Richard Deacon, Šelja Kamerić, Tony Cragg, Ulay, Viktor Misiano in WHW.

Maja Megla je pred pričujočim delom objavila že dve knjigi, prvenec in knjižno uspešnico Stres, kuga sodobnega časa ter vodnik za boljše življenje Smem biti to, kar sem.