misliOb sklepu projekta Fabiani, Plečnik in Vurnik razstava in monografija
Ljubljana, 16. decembra - V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici bosta od danes na ogled razstava in monografija Bojane Čampa in Staneta Jeršiča, ki zaokrožujeta predstavitev trojice velikih slovenskih arhitektov Maksa Fabianija, Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika. S tem se bo sklenil projekt Pionirji slovenske sodobne arhitekture v okviru predsedovanja EU.
Projekt Pionirji slovenske sodobne arhitekture: Fabiani, Plečnik in Vurnik - Oblike za novo demokracijo poteka od 10. maja letos v obliki virtualne razstave na spletnih straneh in družbenih medijih ministrstva za kulturo. Virtualna razstava se dnevno dopolnjuje z enim od del iz bogate arhitekturne dediščine treh arhitektov.
Ob zaključku projekta, ki spremlja predsedovanje Slovenije Svetu EU, pa sta nastali še obsežna avtorska monografija Bojane Čampa in Staneta Jeršiča ter razstava, ki bosta na ogled do 8. maja 2022 v avli Narodnega muzeja Slovenije.
Kot so sporočili iz muzeja, Oblike za novo demokracijo izhajajo iz zamisli, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost.
Hkrati pa je naslov na simbolni ravni vpet med idejo o novi demokraciji, ki jo je zagovarjal Tomaš G. Masaryk (demokratizacija in večja povezanost med ljudmi), in evropsko demokracijo današnjega časa. Ideja o poudarjanju pomena tudi majhnih narodov znotraj širšega evropskega prostora je pomembno vplivala na Plečnika in Vurnika. Očiten je bil vpliv panslovanskega gibanja, ki si je prizadeval za široko demokratično narodnostno politiko.
"Plečnik je s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika, Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega - slovenskega narodnega sloga," so zapisali v muzeju.
Skupno vsem trem arhitektom je, da so si prizadevali za demokratično urejene prostore in najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve.
"Če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine. Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine. Ponuja zavedanje o unikatnosti stavbnega izročila, ki bogati s svojo sporočilnostjo oblik in pričuje o tisočletni tradiciji formiranja evropske identitete," so ob projektu še zapisali v muzeju.