Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OD LASTNEGA GLASU DO LASTNE SOBE - O GLASOVIH LITERARNIH USTVARJALK DO MODERNIZMA

Knjiga ponuja pregled ženske literarne ustvarjalnosti od prvega besedila, ki mu je bilo pripisano žensko avtorstvo, do obdobja modernizma, ko je Virginia Woolf opozorila na pomen gmotnih razmer v ustvarjalnem procesu. Katja Mihurko Poniž kronološko zasleduje pojavljanje avtoric v svetovni književnosti, raziskuje formalne, slogovne in vsebinske posebnosti njihovih del ter ob tem išče odgovore na vprašanja, kot so, katere avtorice so imele glas, ki je bil lasten in povsem neprimerljiv z drugimi glasovi, ali so bile kljub temu med njimi vendarle tudi podobnosti ter kako so doživljale dela svojih predhodnic. Zanimalo jo je tudi, kako so v svojih literarnih besedilih nagovarjale, razumele, ljubile in spoštovale druge ženske ter kako so se poskušale uveljaviti kot enakovredne sogovornice izobraženim obiskovalcem literarnih salonov.

Katja Mihurko Poniž (1972) že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo. Od doktorata s področja ženskih študij in feministične teorije je v središču njenih raziskav predvsem večkulturno ustvarjanje Zofke Kveder. O avtoricah in reprezentacijah spolov v slovenski in svetovni književnosti predava na Univerzi v Novi Gorici in na tujih univerzah.

PROSTOR SRED KRIŽIŠČ - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA NATAŠE VELIKONJA

Nataša Velikonja se po zbirki Preveč vljudna tokrat vrača v zavetje intimnejše poezije. Zbirko Prostor sred križišč sestavlja sedem sklopov, ki so zastavljeni konceptualno in zarišejo jasen dramaturški lok od začetne bojazni, da se "ljubezenske zgodbe vedno končajo", do sklepnega spoznanja, da "ljubezen ni osama". Ko se bralec prvič sreča s pesniško subjektko, se zdi odčarana, celo izgubljena in prestrašena, saj se med verze plazi slutnja samote sredi množic. Vseeno se v drugem sklopu začne odpirati dvojini in obenem izkazovati ranljivost. V tretjem sklopu se za hip vrne v družbeni kontekst, ob tem pa priznava, da je vedela, da bo vseskozi preveč vljudna, s čimer pozicionira prejšnjo zbirko.

V osrednjem delu zbirke se dogaja prebolevanje preteklosti. Po razgaljenju sledi izgubljenost, ko "ni več nikogar, da bi ga objela", a se v naslovnem sklopu nad to povzdigne, da bi našla pot do nje. Odnos se nadalje razvije do skupne selitve odhoda v eksil v zadnjem sklopu, ko skupaj sredi družbe najdeta miren kotiček samo zase. "Prelepa sodobna serenada, zasidrana v močno poetiko Nataše Velikonja, nas s svojim tekočim in gibkim slogom zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved, v kakršno po navadi ne dobimo vpogleda, če ni naša lastna; vrata se namreč rahlo odškrnejo in postanemo neslišni in spoštljivi opazovalci miline sredi kaosa vrvečih križišč," je zapisala Veronika Šoster.

PETROVA IMPERATORICA - ZGODOVINSKI ROMAN O RUSKI IMPERATORICI KATARINI I.

Petrova imperatorica je zgodovinski roman, v katerem avtorica opisuje nenavadno usodo litovsko-poljske plemkinje, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ruska imperatorica Katarina I. (1684-1727). Prvoosebno zapisani biografski roman je nastal na podlagi avtoričinih večletnih preučevanj zgodovinskih in literarnih virov ter ohranjene Katarinine korespondence.

Litovska pisateljica Kristina Sabaliauskaite (1974) je študirala umetnostno zgodovino in prejela častni naziv Vilenske akademije upodabljajočih umetnosti. Med letoma 2002 in 2010 je živela v Londonu, kjer je bila dopisnica in kolumnistka za največji litovski časopis. Leta 2008 je izdala prvenec Silva Rerum. Roman, pisan v slogu kronik litovskega in poljskega plemstva, je takoj postal uspešnica in prejel nagrado Jurge Ivanauskaite. Podobno se je zgodilo tudi z avtoričinim drugim knjižnim projektom Petrova imperatorica, ki je kmalu po izidu 2019 postal uspešnica in bil doslej natisnjen že v več kot 187.000 izvodih. Prvi del se že prevaja v deset evropskih jezikov. Za slovenski prevod je poskrbel Klemen Pisk.