V Moderni galeriji in +MSUM od razstave slovenskega slikarstva do jugoslovanskih avantgard

Moderni galeriji tudi dela iz umetniške zbirke nemškega Telekoma

V prvi polovici leta 2022 bo v Moderni galeriji na ogled razstava Momental-mente (Trenutno v sodobnem slovenskem slikarstvu). Kot so zapisali za STA, iz novonastalih razmer in spremenjene slike sveta, ki jo je povzročila pandemija, izhaja potreba po verifikaciji, ali so se poetike slikarjev v tem kratkem, a dramatičnem obdobju spremenile oziroma na kakšen način. Predstavljena bodo najnovejša slikarska dela od začetka pandemije do danes. Gre za zelo heterogene vzgibe in poetike, ki se časovno navezujejo na negotovo stvarnost, s svojimi značilnostmi pa presegajo razmere in svoj čas. Izhodišče razstave Momental-mente bo projekt Slikarstvo zdaj, ki ga bo kustos Andrej Medved dopolnil in razširil z novimi imeni in deli.

Poleti bodo predstavili dela iz Art Collection Telekom, umetniške zbirke nemškega Telekoma). Razstava bo vključevala izbrana dela iz zbirke, ki združuje najbolj reprezentativne umetnice in umetnike jugovzhodne Evrope in je bila namenjena osvetlitvi politične pokrajine, družbenega razvoja in iskanju točke kohezije v predstavitvi politike in umetnosti te regije. Namen razstave je predlagati nov prehod skozi zbirko s povezovanjem estetike in politike.

Za november in december napovedujejo razstavo Franc Ferjan - stereo fotografija. Leta 2006 so v Moderni galeriji pripravili prvo razstavo Ferjana (1885-1964), ki ga odlikuje poglobljeno razumevanje vloge svetlobe in občutek za predmetnost stvari in prostora. Prave razsežnosti Ferjanovega posvečanja stereoskopski fotografiji pa so se razkrile letos spomladi, ko so imeli možnost vpogleda v več kot 1500 črno-belih in barvnih posnetkov na steklu in filmu, negativov in pozitivov, ki jih je hranil zasebni zbiralec. Študijska razstava, druga v nizu razstav Iz fotografske zbirke Moderne galerije, bo razkrila različne tematske sklope Ferjanove stereo fotografije.

Od novembra 2022 do januarja 2023 bosta na ogled še restavratorska razstava Od blizu in razstava Marjan Tršar - likovni teoretik in slikar abstrakcije, s slednjo bodo obeležili 100. obletnico umetnikovega rojstva.

Ob tem v Moderni galeriji opozarjajo, da so termini razstav zgolj okvirni, odvisni bodo od časovne dinamike prenove stavbe po vdoru vode v neurju konec septembra.

V +MSUM tudi The Otolith Group in jugoslovanske avantgarde

Marca bodo v +MSUM odprli razstavo The Otolith Group: Ksenogeneza. Skupino sta leta 2002 ustanovila Anjalika Sagar in Kodwo Eshun. Delujejo na področju filma in videa, kot kustosi in pisci ter razvijajo javne platforme za preučevanje podobe sodobnih družb. Skupina je poimenovana po mikro kristalih kalcijevega karbonata znotraj srednjega ušesa, ki pri človeku omogočajo dojemanje navpičnosti in ravnovesja v zemeljskem stanju planetarne gravitacije. Razstava je poimenovana po trilogiji Octavie Butler, v kateri raziskuje vprašanja človeškega izumrtja, rasnega razlikovanja, planetarne preobrazbe, prisilne mutacije, generativne odtujenosti in spremenjenega sorodstva. Razstavo je zasnoval Van Abbemuseum iz Eindhovna, partnerska inštitucija Moderne galerije znotraj mednarodne muzejske konfederacije Internacionala.

Prav tako za marec napovedujejo razstavo Nika Autor: "Meine Chance, eine Chance, keine Chance". Glavna tema del Nike Autor so v zadnjih letih migracije, tako današnje migracije kot migracije iz Jugoslavije v Zahodno Evropo v 60. in 70. letih minulega stoletja. Formalno gledano njena dela niso zgolj filmi, gre za razširitev polja v esejistični in eksperimentalni video, video instalacije, fotografske intervencije in tekst. Umetnica se omenjenih vsebin dotika na tankočuten in nemoralizirajoč način. V +MSUM bodo predstavili video instalacije, fotografske in tekstualne intervencije iz njene produkcije Obzornikov zadnjih dveh let.

Razstavo Zasilni izhod, 2. del bodo odprli v drugi polovici maja, na ogled bo do sredine septembra. Opisali so jo kot predstavitev del iz zbirk Moderne galerije in sodobne umetnosti, ki se pri iskanju odgovorov na urgentna okoljska vprašanja današnjega časa sklicuje na neoavantgardne umetnostne prakse in ekologijo. Sodelovali bodo Marjetica Potrč, Marko Peljhan, Polonca Lovšin, Vadim Fiškin, Jože Barši, Franc Purg, Špela Petrič, Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Brane Zorman, Plateauresidue in drugi.

Od julija do septembra bo na ogled razstava Surfing with Satoshi. Razcvet trga NFT (Non-Fungible Token oziroma digitalnih potrdil o pristnosti) je odprl razpravo v svetu umetnosti o blockchainu, decentralizirani javni knjigi, v kateri ti certifikati sobivajo s kriptovalutami. V resnici je blockchain, ki je nastal na začetku finančne krize leta 2008 in ga mnogi vidijo kot temelj novega, bolj zasebnega in varnega spleta 3.0, že spremenil svetovno gospodarstvo in preoblikuje digitalno okolje, v katerem tudi umetnost nastaja, se distribuirana in izmenjuje, so zapisali v galeriji. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Aksiomo iz Ljubljane, bo omogočila razmislek o načinih medsebojnega prežemanja umetnosti in digitalnih tehnologij.

Razstava Jugoslovanske avantgarde na razpotju med utopijo in neodvisnimi (nevladnimi) organizacijami, ki bo na ogled od septembra do decembra, pa bo prikazala različne oblike koncepta umetniškega dela v smislu produkcije in vsebine od povojnih avantgard, preko 90. let in do danes, in sicer v navezavi na zbirko Arteast 2000+. Vanjo bo smiselno vključen koncept konstituentov, kot ga je razvila konfederacija muzejev Internacionala, na razstavi pa bodo na ogled tudi umetniška dela partnerskih institucij Internacionale.

Sočasno z razstavo, ki je del štiriletnega EU projekta Naše mnoge Evrope, ki ga vodi evropska muzejska konfederacija Internacionala, bodo organizirali mednarodno konferenco Dediščina zgodovinskih avantgard v 90. letih minulega stoletja.