misliV Albertini februarja Munch v dialogu s sodobnimi umetniki
Dunaj, 27. decembra - V dunajskem muzeju Albertina bodo februarja odprli razstavo z naslovom Edvard Munch: V dialogu. Združila bo izbor približno 60 del norveškega umetnika, čigar opus je prelomen za moderno in sodobno umetnost, ter jih postavila v dialog z deli sedmih pomembnih sodobnih umetnikov.
Avstrija, Dunaj.
Dunajski muzej Albertina.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Munch (1863-1944) se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.
Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je soočal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.
Na razstavi v Albertini bo s svojimi deli v dialog z Munchom stopilo sedem pomembnih sodobnih umetnikov: Georg Baselitz, Andy Warhol, Miriam Cahn, Peter Doig, Marlene Dumas, Tracey Emin in Jasper Johns. Kot piše na spletni strani muzeja, dela, ki so jih izbrali umetniki sami, prepričljivo pričajo o Munchovem vplivu na umetnost vse do današnjih dni.
Munchov vpliv na prihodnje rodove pa ni povezan le z njegovim pogledom na svet. Nanje je vplival tudi s svojim eksperimentalnim pristopom k slikarstvu in grafičnim tehnikam ter s svojim edinstvenim svetom barv in linij.
Pristopi k Munchu so tako različni kot so različni umetniki sami. Tako bo denimo mogoče videti gozdne krajine Georga Baselitza, medtem ko je Andy Warhol na svoj način ponovno poustvarjal ikone. Marlene Dumas se intenzivno ukvarja s temeljnimi vprašanji človeške izkušnje in v središče svojega dela postavlja teme, kot so ljubezen, identiteta, rasizem, pa tudi smrt ali žalovanje.
Tudi Miriam Cahn se osredotoča na človeška čustva, od nemočnega obupa in strahu do nebrzdane agresije. Za Petra Doiga sta materialnost v Munchovih slikah in ikonologija odtujenosti človeštva od samega sebe bistveni referenčni točki v delih Norvežana. Slike in multimedijska dela Tracey Emin pa temeljijo na travmatičnih osebnih izkušnjah in se navezujejo na avtobiografsko naravo Munchovega dela.
Razstava Munch. V dialogu se sicer osredotoča predvsem na Munchova poznejša dela, še piše na spletni strani Albertine. Na ogled bo od 18. februarja do 19. junija 2022.