Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LUNINI UTRINKI - ROMAN, POSTAVLJEN V AMERIKO V DOBO JAZZA

Roman, ki ga je romanopiska izdala le dve leti po prejemu Pulizerjeve nagrade za Čas nedolžnosti, so kritiki primerjali z avtoričinim romanom Hiša veselja. Protagonista Susy Branch in Nick Lansing sta ne preveč simpatična profesionalna prisklednika, ki se gibljeta med milijonarji ameriške in mednarodne visoke družbe. V tem okolju zdržita le po zaslugi svoje privlačnosti, fizične in družabne. Čakata, da bosta ulovila bogat zakonski plen, ki bo njuno prisotnost med temi ljudmi zacementiral in jima tovrstno življenje omogočil za stalno. Zadnje, kar si lahko privoščita, je, da se zaljubita drug v drugega. V maniri dobre stare romantične komedije se to seveda zgodi. Avtorica brez pretiranega moraliziranja, čeprav z dobršno mero cinizma, razgrne zgodbo slabičev, ki sicer imata odrešujoče lastnosti: ljubezen do resnične umetnosti, okus, osnovna, četudi ne povsem dosledna moralna načela, a vse to skoraj ni dovolj za njuno hrepenenje po "višji sreči". Roman je prevedla Meta Osredkar.

Edith Wharton se je rodila leta 1862 v premožni newyorški družini. Že pri 13. letih je prišla do prve objave, ko je neka revija objavila njene prevode nekaj nemških pesmi. Preden je leta 1902 izšel njen prvi roman The Valley of Decision, je objavila nekaj zgodb v revijah, njej prvi uspeh in eno njenih najljubših del pa je bil roman Hiša veselja, ki je izšel leta 1905. V svoji dolgi karieri je izdala 16 romanov, osem zbirk kratke proze, več neleposlovnih del in dve zbirki poezije. Poleg Pulitzerjeve nagrade je za svoje humanitarno delo med prvo svetovno vojno prejela francosko legijo časti, leta 1923 pa je bila prva ženska, ki je prejela častni doktorat univerze Yale. Bila je članica Nacionalnega inštituta za umetnost in književnost in Ameriške akademije za umetnosti in književnost. Umrla je za posledicami kapi na svojem domu v Franciji leta 1937.

MOČ MISLI - ESEJI IN RAZMIŠLJANJA IZPOD PERESA ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA FILOZOFA

Knjiga prinaša izbor esejev in predavanj, ki jih je Agamben napisal v dveh desetletjih, med letoma 1980 in 2000. Avtor se v njih sooči z vrsto pomembnih imen sodobne evropske filozofije, od Platona do Spinoze, od Aristotela do Deleuza, od Carla Schmitta do Walterja Benjamina, od Hegla do Abyja Warburga in Heideggerja ter Derridaja. Izbor določajo trije temeljni koncepti: jezik, zgodovina in moč, pri čemer se njegova misel vztrajno vrti okoli enega samega središča, moči misli oziroma okrog človeka kot essere di potenza - bitju moči, sile, zmožnosti, so zapisali pri založbi. Delo je prevedla Vera Troha.

Giorgio Agamben, rojen leta 1942 v Rimu, velja za enega najpomembnejših in najizvirnejših sodobnih italijanskih političnih filozofov. Leta 2013 je za delo Leviathans Rätsel prejel nagrado Dr. Leopolda Lucasa, ki je podeljuje Univerza v Tübingenu.

ISTA ŠTIMUNGA, FOREVER - KRATKE ZGODBE KOT ODA NOČNIM PTICAM

Zbirka kratkih zgodb čilskega avtorja je "oda prijateljicam noči in nočnim pticam New Yorka, zlate jame barov, klubov, sosesk in stanovanj, kjer transvestit ponudi nekaj utehe smrtno bolnemu nesrečnežu, ki živi z mačko, in transseksualec naredi napako, ko se zaljubi v svojo stranko; kjer en spolni delavec išče navdih za pisanje v "Tini Turner", drugi pa postane ljubimec in očetovska figura soseda razpečevalca; kjer ena priseljenka očisti stanovanje pozabljeni legendi scene, druga pa zasluži na tisoče dolarjev tako, da zasužnji bogatega poslovneža, ki je v svojem vsakdanu navajen ukazovati drugim", so zapisali pri založbi.

S slogom, ki je prav tako natančen in osredotočen, kot zahteva preživetje v velemestu, fluidnost zgodb razkriva, da za zakonom denarja - za tarifami in napitninami, za poživili in prekrokanimi nočmi - plapola večbarvna, zabavna in večjezična zastava tistih, ki se složno, pa čeprav vsak po svoje, zoperstavljajo takim in drugačnim nevarnostim. Za prevod zgodb je poskrbel Luka Pieri.