misliIzšel prevod knjige Zakaj gledališče: Kriza in prenova Jakoba Haynerja
Ljubljana, 11. januarja - V okviru Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega je v prevodu Mojce Kranjc izšla knjiga Zakaj gledališče: Kriza in prenova nemškega kritika, novinarja in urednika Jakoba Haynerja. Po besedah pisca spremne besede Janeza Pipana je delo ostra kritika zdajšnjega gledališča. Avtor v njej ugotavlja, da je gledališče izgubilo stik z družbenim okoljem.
Ljubljana.
Mestno gledališče Ljubljansko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Temeljni očitek, ki ga avtor naslavlja na zdajšnjo gledališko produkcijo, je mogoče strniti v ugotovitev, da je gledališče nekako izgubilo stik z družbenim okoljem, da se zaradi tega to okolje od njega odvrača oziroma postaja vse bolj brezbrižno do gledališke produkcije.
Tudi vse radikalne poetike, ki jih gledališče preizkuša, da bi si povrnilo zaupanje, ne pomagajo, kvečjemu nasprotno - gledališče še bolj potiskajo v nekakšno osamo, na rob interesa in v pozicijo, ko se ukvarja samo še samo s sabo, je pred večerno predstavitvijo knjige za STA povedal Pipan.
Po avtorjevi tezi se je to zgodilo zato, ker se je gledališče odpovedalo sebi kot umetnosti in ker želi postati nekaj drugega. "Ker želi postati na primer politična tribuna, nekakšna terapevtska delavnica, želi postati prostor nekakšnih osebnih izpovedi. Skratka, ker gledališče počne oziroma ponavlja stvari, ki jih počnejo že drugi družbeni sistemi, kot so politika, ekonomija, mediji itn.," je povedal pisec spremne besede.
Hayner po Pipanovih besedah predlaga, da bi se morali ponovno vprašati o nekaterih temeljnih pojmih, ki so gledališče osmišljali v njegovih najboljših časih, kot so: kaj je gledališče kot umetnost, kakšen je njegov smisel in zakaj sploh obstaja.
"Gledališče, pravi Hayner, uprizarja vse, a hkrati tudi vse postavlja pod vprašaj, vse ponuja v razpravo, v vse je možno skozi gledališče podvomiti, o tem razpravljati in hkrati vedno ponuja tudi nekaj novega. Se pravi ponuja neko alternativo obstoječemu in to lastnost je po avtorjevem mnenju zdajšnje gledališče izgubilo," je povedal Pipan.
Po njegovem mnenju gre za knjigo oziroma esej, ki jo bo treba nenehno prebirati in se spraševati, ali je to res tisto, kar gledališče osmišlja, ga dela zanimivega, provokativnega in estetsko vznemirljivega, ali pa podlegamo nekemu mehanizmu družbene ureditve, ki temelji na proizvodnji in prodaji. Na ta način, tako Pipan, gledališko umetnost "degradiramo na čisti objekt menjave, prodaje, objekt, ki ne povzroča več nikakršne refleksije, premisleka, niti čustvenega odziva pri gledalcu".
Knjiga je v izvirniku izšla v začetku leta 2020.