Monografija o kulturni dediščini severovzhodne Slovenije s sporočilom, da smo jo vsi dolžni varovati

V obsežni knjigi sta v sliki in besedi predstavljena raznolika kulturna dediščina severovzhodne Slovenije in razvoj njene spomeniške službe.

"Obletnico smo izkoristili za to, da naredimo nekaj, kar bo zanimivo za širšo javnost in bo trajen pomnik. Delo smo si zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, skozi katerega spoznavamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije in na teh primerih razvoj spomeniške službe na tem območju," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala glavna urednica Mateja Neža Sitar.

Pojasnila je, da so v pripravo publikacije vključili širok nabor strokovnjakov različnih področij. "Naš glavni namen ni bil priprava popisa dediščine tega dela Slovenije ali samohvala. Želeli smo dati spomenikom osrednjo glavno vlogo, oni so tisti, ki govorijo zgodbo, bralci pa lahko na izbranih primerih opazujemo, kakšen je bil odnos družbe, lastnikov, stroke. Obenem je to zahvala vsem, ki čuvajo našo kulturno dediščino za prihodnje rodove," je povedala.

60 let delovanja so na mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine dopolnili leta 2019, saj je bil zavod uradno ustanovljen 1. aprila 1959. Po besedah vodje enote Srečka Štajnbaherja danes pokrivajo 80 občin od Koroške do Prekmurja, kjer je skupno vpisanih v centralni register kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo 5624 enot, kar predstavlja 18 odstotkov vseh vpisanih enot. "Od vseh spomenikov v Sloveniji, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki, naši predstavljajo 34 odstotkov, kar je daleč nad povprečjem vseh ostalih območnih enot," je dejal.

Letno izdajo okoli 1300 soglasij oziroma mnenj v upravnih postopkih. "Skrbimo, da so izdana v pravem času," je pojasnil. "S strankami nimamo nekih velikih sporov, ker skušamo delovati strokovno. Če so naši argumenti dobri, ni težav na terenu," je povedal.

Pojasnil je, da so večkrat orali ledino na strokovnem področju, v prihodnje pa želijo posvečati še več pozornosti osveščanju prebivalstva in komuniciranju z javnostmi, saj želijo v družbi okrepiti zavedanje, da je varovanje in negovanje kulturne dediščine naloga vsakega človeka in ne le tistih, ki to počnejo znotraj uradnih institucij formalnega varstva. Takšno je tudi osrednje sporočilo monografije, ki so jo izdali ob obletnici in jo bodo popoldne javno predstavili na dogodku v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM).

"Dediščina tega prostora je naša skupna identiteta in iz te zgodbe, ki se je kot neke brazde vpisala v pokrajino, lahko razvijamo svoj kolektivni spomin in gradimo sedanjost," je dodala odgovorna konservatorka in umetnostna zgodovinarka Simona Menoni Muršič.

"Skozi ponotranjeno dojemanje podedovanega in razumevanje preteklosti oblikujemo sedanjost, ki predstavlja temelj naše prihodnosti. Če kot družba svojo dediščino prepustimo pozabi, smo kot družina brez prednikov, osamljeni, tavajoči po brezpotjih in brezbrežju misli, kot človek brez spominov. Kulturna dediščina predstavlja našo zavest in podzavest, našo skupno krajino spominov," sporočajo s knjigo.

Upajo, da bo nagovorila ljudi, da bolje spoznajo svojo okolico. "Eden od osrednjih namenov pri pisanju te knjige je bil pokazati, kako smo neposredni dediči ljudi, ki so v preteklosti tukaj živeli, dediči prostora z vso kulturno raznolikostjo, ki ga definira in nato povratno definira tudi nas," je povedal konservatorski svetovalec Andrej Magdič.

Po njegovih besedah je kulturna raznolikost prostora današnje severovzhodne Slovenije posledica njene povezovalne lege na stičišču različnih geografskih in z njimi povezanih evropskih kulturnih makroregij. "Torej je naša kulturna odprtost in usmerjenost navzven del naše kulturne tradicije, ki je ustvarila tako pisano kulturno podobo našega prostora in je nepogrešljivi del naše skupnostne identitete," je pojasnil.