misliV teku priprave slovenskega dela razstave v Državnem muzeju Auschwitz-Birkenau
Maribor, 27. januarja - Po nekajletnem premoru so stekle priprave slovenskega dela skupne razstave republik nekdanje Jugoslavije v Državnem muzeju Auschwitz-Birkenau. Vlada je letos imenovala Jožeta Dežmana za koordinatorja projekta, raziskovalci pa so že prej začeli s preučevanjem razpoložljivega gradiva. Zaenkrat so našteli 3082 taboriščnikov iz Slovenije.
Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da je bila leta 2009 odstranjena jugoslovanska razstava v bloku 17 nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Dve leti kasneje je financiranje obnove bloka 17 prevzela Avstrija in po dogovoru naj bi bila avstrijska razstava v pritličju, države naslednice nekdanje Jugoslavije pa naj bi postavile svojo razstavo v prvem nadstropju. "Da bo to skupna razstava, je bila odločitev sprejeta v letih 2011 in 2012," je pojasnil.
V naslednjih letih je bilo več srečanj projektnih partnerjev, nato pa je prišlo do zastoja. "Leta 2021 smo lahko ugotavljali, da scenarija skupne razstave ni, je pa Avstrija obnovila blok 17 in jeseni lani odprla svojo razstavo," je povedal Dežman.
V zadnjem času je prišlo do premika tudi na slovenski strani. Za strokovna sodelavca projekta sta bila imenovana direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak in Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, delovno skupino za oceno projekta pa sestavljajo Damijan Guštin, Božo Jezernik in Renato Podberšič. K raziskavi so povabili tudi druge strokovnjake.
Pobuda za skupno razstavo je oživljena tudi na mednarodni ravni. "Herman Family Trust je prek Hrvaške ponudil finančno pomoč ter angažiral Studio Libeskind in kustosa Lustiger Thalerja. Idejne predloge bodo poslali v oceno državam naslednicam, sarajevska pisarna Unesca pa obljublja, da bodo v kratkem poslali državam naslednicam v pregled scenarij razstave," je povedal Dežman.
Eno glavnih vprašanj, s katerimi se ukvarja slovenska ekipa, je, koliko je bilo pravzaprav Slovencev v taborišču Auschwitz-Birkenau in od kod so bili poslani tja. Med drugim so po besedah muzejske svetnice Monike Kokalj Kočevar pregledali gradivo v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), v prvi vrsti zapuščino taboriščnice Erne Muser, v kateri je zbranih veliko uporabnih podatkov. V Arhivu RS pa je veliko prošenj za izpustitev, ki so jih pisali družinski člani taboriščnikov.
Po zaenkrat znanih podatkih so Slovenci prispeli v Auschwitz-Birkenau v 101 transportu, doslej znano skupno število slovenskih taboriščnikov pa je 3082. Od tega je bilo 879 moških, drugo so ženske. Rojenih pred letom 1900 je bilo 815 taboriščnikov, po letu 1930 najmanj 57. V tem koncentracijskem taborišču je rodilo otroka najmanj pet Slovenk, izpuščenih je bilo najmanj 36 taboriščnikov.
"Raziskave potekajo in upamo, da bomo v čim krajšem času lahko šli tudi v arhive v Auschwitz-Birkenau in dopolnili naše sezname," je še povedala Monika Kokalj Kočevar.
V Muzeju novejše zgodovine Celje hranijo 769 identifikacijskih fotografij taboriščnikov in taboriščnic. Na osnovi teh fotografij so Darja Jan iz omenjenega muzeja, Boris Hajdinjak in Monika Kokalj Kočevar pripravili razstavo z naslovom Fotografije iz Auschwitza, ki so jo danes odprli v preddverju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. "Poskušali smo raziskati zgodbo celotnih družin, ki stojijo za posameznim taboriščnikom. Namen je, da jo širimo in dodajamo vedno nove zgodbe," je povedala Kokalj Kočevarjeva.