misliŠtudija: Zgodba Deček v črtasti pižami lahko spodbuja zmote o holokavstu
Ljubljana, 30. januarja - Angleška študija je ugotovila, da lahko zgodba mladinskega romana Deček v črtasti pižami, ki ga je leta 2006 napisal irski pisatelj John Boyne, po njej pa so leta 2008 posneli istoimenski film, "ohranja številne nevarne netočnosti in zmote", če se jo uporablja pri poučevanju mladih o holokavstu, poroča britanski Guardian.
Zgodba se vrti okrog prijateljstva med sinom poveljnika koncentracijskega taborišča Auschwitz in judovskim dečkom, ki je tam zaprt, 35 odstotkov učiteljev v Angliji pa jo uporablja pri poučevanju o nacističnem genocidu, sicer več učiteljev angleščine in igranja kot učiteljev zgodovine.
Kot ugotavlja študije Centra za izobraževanje o holokavstu z University College London, ki bo v kratkem objavljena, zgodba pri mladih pogosto vzbuja zgrešene simpatije z nacisti. Večina srednješolcev, ki so sodelovali v raziskavi, je zgodbo sicer razumela kot umetniško besedilo in prepoznala najbolj očitne zgodovinske netočnosti, a so jo kljub temu označili za "realistično" in/ali "resnično".
Veliko srednješolcev je iz zgodbe potegnilo zaključke, ki "so močno prispevali k eni najmočnejših in problematičnih napačnih predstav o tem delu zgodovine", namreč "da navadni Nemci ne nosijo skoraj nobene odgovornosti za zločine, ki so se zgodili, oziroma da so jim večinoma 'oprali možgane'".
Kot so v raziskavi povedali učitelji, učenci "dejansko mislijo, da Deček v črtasti pižami je holokavst", "zdi se jim, da nihče ni vedel za holokavst, da ljudje resnično niso imeli pojma o tem" in "da se jim nemški paznik smili".
Stuart Foster, direktor centra, ki je opravil študijo, je dejal, da ni problem v Boynovi knjigi kot literaturi, problematična je lahko uporaba romana pri poučevanju zgodovinskih dejstev. "V času lažnih novic in teorij zarot je zelo zaskrbljujoče, da mladi gojijo mite in napačne predstave o holokavstu."
Zaradi podobnih kritik je moral Boyne že pred časom stopiti v bran svojemu romanu. Tokrat je za Guardian povedal, da je roman namenoma podnaslovljen "bajka", torej literarno delo z moralnim naukom. Dodal je, da je že od vsega začetka upal, da bo roman vzpodbudil mlade, da začno sami raziskovati holokavst, kar je sam storil pri 15. letih.