Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TRDOŽIVA - PRESUNLJIV SPOMINSKI ZAPIS O PREŽIVETJU IN FILOZOFSKA POČASTITEV ŽIVLJENJA

Knjiga Trdoživa je izviren in presunljiv spominski zapis o preživetju ter filozofska počastitev življenja, likovne umetnosti in književnosti ob soočenju s težko boleznijo. To je knjiga o negi in dobroti, ki obenem govori tudi o sistemski okrutnosti in zapostavljanju; govori o tem, kar nas povezuje in obenem priča o vsem, kar nas lahko osami.

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, segajoče od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric in prevarantov. Avtorica s prstom pokaže na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka - jedla si preveč šunke, pila preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret - nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, hkrati z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi pogoji.

Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, se zatem poglobi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju, med njimi Audre Lorde, Kathy Acker in Susan Sontag, so o knjigi zapisali pri založbi. Prevod podpisuje Miriam Drev.

LEOV ZAPIS - TRETJI DEL PREVAJALSKEGA PROJEKTA Z ZGODBO O SKUPINI JUDOVSKIH OTROK Z LESNEGA BRDA

Leov zapis predstavlja tretji in hkrati zadnji del prevajalskega projekta, s katerim želi ZRC SAZU javnost seznaniti z zgodbo o skupini judovskih otrok, ki je na dolgem begu pred terorjem nacizma in fašizma leto dni prebila tudi na Lesnem Brdu v okolici Ljubljane.

Leta 2018 so v prevodu izšli Joškovi otroci, pričevanje Josefa (Joška) Indiga (1917-1998), ki mu je bila zaupana skrb za omenjene otroke. Lani je sledil izid Sonjinega dnevnika, dela, ki ga je Sonja Borus (1927-), eno od deklet v skupini, pri štirinajstih letih začela pisati prav na Lesnem Brdu. Zadnje v slovenščino prevedeno pričevanje iz te trilogije, Leov zapis, pa je izpod peresa Lea Kofflerja (1925-2006), enega od starejših fantov, ki je skupino spremljal večino časa in dogodke na njeni težki, skrajno negotovi poti popisal leta 1944, potem ko mu je končno uspelo priti na cilj v Palestino, so o knjigi zapisali pri založbi. Za prevod je, tako kot za prvi dve knjigi, poskrbel Jaša Drnovšek.

ŠTIRINAJST O TREH - ZGODBE O TARASU, GALU IN VARJI

Pregl v svojem novem delu zelo realno prikaže odnos med tremi prijatelji; skupaj z nerodnostmi, zardevanjem, zbadanjem, zamerami, dobro in slabo voljo, predvsem pa z dobrim odmerkom zabave. Kot so zapisali pri založbi, vsakdanje dogodke vešče spremeni v duhovite prigode, ki bralca kratkočasijo, za kar vsekakor poskrbijo tudi črno-bele nabrite ilustracije Mihe Hančiča.

Štirinajst je število zgodb oziroma poglavij, trije pa so Taras, Gal in Varja. Kot se med prijatelji spodobi, je med njimi veliko naklonjenosti, seveda pa tudi brez zbadanja ne gre. In potem so tu še grde razvade in lak za nohte, kolesarska dirka, divji kostanj, svetovno prvenstvo s slivovimi cmoki, poslovna ideja, zlate ribice in še kaj. Trojici pač ni dolgčas, v njihovi družbi, kjer se kreše od navihanih domislic, pa tudi bralcu nikakor ne.