Na Ljubljanskem gradu predstavitev Plečnikovih ureditev, vpisanih na Unescov seznam

Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije izbrana Plečnikova dela v Ljubljani na Unescov seznam vpisal julija lani. Izbor obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja - Icomos je v oceni nominacije zapisal, da je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja ter da gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov.

Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture.

Razstava na Ljubljanskem gradu, ki jo je pripravil kustos Domen Kaučič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, združuje fotografije iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja in Plečnikove hiše. Na ogled bo do 10. aprila.