Slovenija 11.2.2022 8:00

Stoletnico Ele Peroci bo počastila nova zbirka pravljic

Ljubljana, 11. februarja - Pisateljica Ela Peroci je zaslovela z deli za otroke, kot sta Muca Copatarica in Moj dežnik je lahko balon. Ustvarila je izvirno različico sodobne pravljice, v kateri je resnični svet prepletala z otroško domišljijo. Danes mineva 100 let od njenega rojstva, kar bo Mladinska knjiga počastila z novo zbirko njenih pravljic Med pravljice.

Ljubljana, galerija Sončnica. Muca copatarica. Foto: Domen Grögl/STA Arhiv STA

Ljubljana, galerija Sončnica.
Muca copatarica.
Foto: Domen Grögl/STA
Arhiv STA

Avtorica, rojena v Svetem Križu pri Rogaški Slatini, je po končani drugi svetovni vojni poučevala in delovala kot novinarka pri mladinskih revijah Pionir (današnja Gea), Ciciban in Mladi svet. Nato se je zaposlila v mladinskem izobraževalnem programu Radia Slovenija in bila urednica oddaje Radijska šola od leta 1962 do upokojitve leta 1978. Več zgodb je najprej objavila v reviji Ciciban, ki je od leta 1945 dalje odpirala vrata mladim piscem in likovnim ustvarjalcem.

Moj dežnik je lahko balon je bila njena prva objavljena pravljica, ki je izšla leta 1955 z ilustracijami Marlenke Stupica. Z več kot 120.000 natisnjenimi izvodi je postala ena najbolj priljubljenih slovenskih pravljic, morda še bolj priljubljena Muca Copatarica iz leta 1957 s podobami Ančke Gošnik Godec pa je bila natisnjena v skoraj 150.000 izvodih. Prepoznavna je tudi po Hišici iz kock z ilustracijami Lidije Osterc, ki je izšla leta 1964.

Leta 1964 so njene zgodbe izšle v zbirki najlepših pravljic Za lahko noč, ob letošnjem jubileju pa so pri Mladinski knjigi pripravili novo zbirko, s katero vabijo v svet devetih njenih pravljic. Knjiga Med pravljice bo izšla v kratkem, nekatere pravljice bodo ilustrirane na novo.

Pesnik in pisatelj ter poznavalec mladinske in otroške literature Peter Svetina je v spremnem besedilu zapisal, da "se s pravljicami Ele Peroci po drugi svetovni vojni pojavi v slovenski otroški literaturi svet, ki za predvojno otroško in mladinsko literaturo ni zelo značilen: pripovedovalka se izrazito postavi na stran otroka in njegove domišljije".

Po njegovi oceni pisateljica s svojim delom za otroke skupaj z nekaterimi avtorji svoje generacije, kot so Gianni Rodari, Miloš Macourek in Josef Guggenmos, sodi v vrh evropske povojne avtorske pravljice. Njena dela so prevedena v več jezikov, po njih so nastale tudi lutkovne predstave.