Nocojšnji večer v Slovenski kinoteki posvečen eksperimentalnemu filmu

Projekciji na večeru, ki ga pripravljajo v okviru programov Kino-integral in Nova svetloba, si bodo ogledali tudi avtorji filmov, sledil pa bo pogovor o položaju eksperimentalnega filma pri nas, na katerem bodo sodelovali Maja Krajnc, Matevž Jerman in Ferenčak.

Kot so spomnili pri Slovenski kinoteki, so zbirko slovenskih eksperimentalnih filmov začeli oblikovati leta 2011. Postala je prva kurirana zbirka tega večinoma spregledanega filmskega izraza pri nas. Prav zaradi tega so eksperimentalnemu filmu namenili ustrezno obravnavo, zatočišče in skrb za ohranjanje, s tem pa pripomogli tudi k njegovi umestitvi v kulturno zgodovino. Zaradi zniževanja proračunskih in drugih sredstev, ki je bilo posledica finančne krize, se je projekt upočasnil.

Projekt digitalizacije in digitalnega restavriranja ter ponovnega prenosa na filmski trak eksperimentalnega filma Bismillah avtorja Sulejmana Ferenčaka iz serije Dislocirano tretje oko, leta 1984 posnetega na super 8-mm filmski trak, so tako začeli šele leta 2017. Projekt je bil zelo zapleten, saj je film prepleten z žanrom performansa.

Film je del ustvarjalnega opusa OM produkcije, "skrivnostne združbe", ki je ustvarjalno pot začela leta 1975. Vključevala je 41 filmskih stvaritev in prav toliko ustvarjalcev. Pri postopku digitalnega restavriranja je pomagal kustos oziroma varuh Muzeja OM produkcija Slobodan Valentinčič, skrbnik združenja svobodnih ustvarjalcev, ki delujejo v okviru tega muzeja, so zapisali v kinoteki.

Pri prenosu na filmski trak so naleteli na težave, saj na filmu domala ni ene mirujoče slike, s pomočjo katere bi lahko določili referenco za korekcijo barv. Film je namreč posnet s S8-mm filmsko kamero, nameščeno na stativu v stalnem vrtenju okoli snemalca, zaporedno usmerjeno v štiri smeri. Ob tem je, kot so zapisali, težko reči, da je končni izdelek restavriran film, so pa 35-mm filmske kopije filma Bismillah, ki so bile narejene konec lanskega leta, izjemne filmske stvaritve.

Film namreč pokaže razliko med fotokemično in digitalno kinematografijo. Treba ga je gledati na projekciji s filmskega traku, saj mu digitalna projekcija dela škodo in krivico. "Kot tak je Bismillah filmska mojstrovina, ki je ne moremo udobno umestiti v ta ali oni predal, saj razpira vrsto vprašanj, povezanih s konserviranjem, restavriranjem in zagotavljanjem dostopa do filmske, še posebej eksperimentalne filmske dediščine," so poudarili.

Obenem pa film kar kliče k temu, da je treba pozornost usmeriti še na vrsto drugih slovenskih ustvarjalcev eksperimentalnega filma, katerih filmsko gradivo, življenje in ustvarjalna pot čakajo na ponovno svetlobo zunaj temnih depojev in spregledanosti v času in prostoru, so dodali.