Kitarist Jani Moder za STA: Vsaka nota ima svoj smisel

V začetku leta ste posneli novo ploščo s skupino Ecliptic. Kako se razlikuje od prejšnje?

Plošči se zelo razlikujeta. Prejšnja je bila posneta kot živ koncert, odigrali smo jo v enem posnetku, zato je bilo tudi zelo malo produkcijskih popravkov. Zdaj pa smo se plošče lotili bolj produkcijsko, več smo se ukvarjali s komadi, aranžiranjem in zvoki. Nekateri komadi so bolj minimalistični, drugi ne. Vsaka nota ima svoj smisel. Seveda so na novi plošči tudi momenti, kjer je čista improvizacija in več spontanosti, vendar je vseeno bolj kompaktna.

Kako bi jo opisali žanrsko?

Zelo težko opišem žanr. Beseda fusion ni ustrezna, saj vseeno poskušamo imeti sodoben zvok, kar dosežemo že s samim beatboxom. Veliko smo se ukvarjali z zvoki. Nekateri komadi spadajo pod zvrst drum and bass, elektro, trap, nekateri so bolj rockovsko usmerjeni, en pa ima tudi brazilsko osnovo. Zelo raznoliko.

Kdaj bomo lahko novo glasbo slišali v živo?

Trenutno se s Cankarjevim domom dogovarjamo za premiero junija. Konec februarja smo dali glasbo miksat v New York, sledita še oblikovanje in tiskanje. Do aprila bi moralo biti vse že pripravljeno.

Nedavno ste s svežo glasbo nastopili tudi s skupino Ground Rituals. Za kakšno sodelovanje gre? Vsi člani imate namreč tudi solo projekte. Kako deluje takšno sodelovanje?

S skupino Ground Rituals zaradi korone nismo imeli veliko koncertov. Skupaj smo začeli igrati leta 2020. Naš prvi koncert smo posneli in dobil je 4,5 zvezdice v All About Jazz. Leta 2021 smo nastopili tudi na Jazz Cerkno. Zdaj pa smo rekli, da gremo naprej in da bomo posneli nekaj novega. Snemali smo popolnoma neobremenjeno. Na novo se nam je pridružil tudi Kristijan Kranjčan na čelu.

Ste se v skupinah ali sami zaradi pandemije in omejevalnih ukrepov soočali s težavami pri ustvarjanju?

Pri ustvarjanju sploh ne. Večinoma vsak v skupini piše glasbo sam, vsaj v grobem, tako da ni veliko skupinskih vaj. Veliko smo se dobivali decembra, vendar je bil to majhen mehurček ljudi.

Kaj pa na koncertih?

Bilo je grozno, cela zmešnjava. Lani poleti je bilo v redu, sam sem šel celo na krajšo turnejo na Sicilijo, kjer sem po dolgem času imel občutek, da je tako, kot je bilo. Pri ostalih mednarodnih nastopih pa smo imeli veliko težav. Tukaj bi pohvalil Cankarjev dom, saj so bili eni redkih, ki so umetnikom ves čas pomagali. Z Ecliptic smo imeli v Cankarjevem domu koncert januarja lani, seveda brez publike prek video prenosa.

Omenili ste, vsak v skupini piše glasbo sam. Kako potem poteka usklajevanje, ko ste skupaj?

Da vsak piše svoje dele, je posledica tega, da vsi delamo ogromno različnih stvari. Tudi sam igram pri različnih skupinah, vendar jih ni veliko, kjer je prisotna kontinuiteta. Meni pa so všeč ravno trajnostne zadeve, saj se to pozna tudi kasneje, ko skupina začne pridobivati svoj zvok. Za skupini Ecliptic in Ground Rituals sem bil pobudnik sam, vendar sem že takoj na začetku povedal, da želim mnenja vseh članov. Rad se odzivam na ideje drugih, njihove ideje mi dajo navdih in zagon. Tudi v jazzu in improvizaciji je pretok idej pomemben. Seveda pa je velika razlika, ali z eno osebo igraš pet let ali le dva koncerta.

V času pandemije se vse bolj zatekamo k tehnologiji. Kako so internet in družbena omrežja vplivala na vaše glasbeno delovanje?

Včasih dobro, včasih slabo. Včasih imam družbenih omrežij zares dovolj in se kar izklopim. Po drugi strani pa so koristna, saj lahko stopiš v stik s komerkoli, ne glede na to, kje je. Vedno rečem, da to ni realnost, temveč paralelen svet. Super je za deljenje glasbe, napovedovanje koncertov in ustvarjanje baze poslušalcev, vendar vse z zdravo mero.

Ne veljate za glasbenika oziroma skupino, ki bi svoja dela na veliko oglaševala prek družbenih omrežij kot nekatere druge slovenske skupine.

Ne, nisem veliko aktiven na družbenih omrežjih. Eni so bolj, eni manj. Menim, da v Evropi to ni toliko potrebno. Poznam glasbenike, ki so družbena omrežja popolnoma izključili in so vseeno uspešni. Družbena omrežja niso pogoj. Težje se mi zdi v ZDA, kjer so manj poznani glasbeniki pri promociji velikokrat prepuščeni sami sebi. V Sloveniji pa je za to kar dobro poskrbljeno.

Kako ohranjate stik s poslušalci?

Ne bom rekel, da smo stari, vendar pa smo starejši. Jaz sem star 43 in sem že kar nekaj časa prisoten na glasbeni sceni, zato me veliko ljudi že pozna. Verjetno je drugače, če šele začenjaš in te ne poznajo toliko, zato je potreben drug pristop, na katerem lahko gradiš svojo bazo poslušalcev. Nekatere skupine se z družbenimi omrežji veliko ukvarjajo, nekatere ne. Mislim, da tukaj ni enega recepta. Meni osebno se s tem ne ljubi ukvarjati, saj moraš, ko se enkrat tega lotiš, početi to vsak dan. Sam raje igram ali grem na sprehod.

Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo poučujete kitaro. Kakšna je vaša izkušnja iz časa pandemije?

Vsi smo zelo veseli, da pouk ponovno poteka v živo. Že pred epidemijo sem vedno govoril dijakom in študentom, naj se večkrat snemajo. V prvem valu smo bili v to malo prisiljeni, kar se mi je zdelo dobra izkušnja, saj je snemanje dobra samorefleksija. Ko sem šel prvič v studio in se nato poslušal, sem najprej pomislil: "Kaj je to?" Zdaj pa že imam realno sliko, kakšen bo zvok, ko se posnamem. Iz tega vidika je bila izkušnja s snemanjem super. Preizkušali smo tudi različne aplikacije, da bi skupaj igrali na daljavo, a je zvok imel zamudo, tu so še slabe povezave. Vendar smo preživeli in vse se da nadoknaditi. Težko pa bo nadoknaditi socialne stike, ki so za dijake in študente zelo pomembni.