V Galeriji Jakopič celoletna delavnica o fotografskem pogledu na svet

Vodja galerije Marija Skočir je v reviji Outsider pred časom pojasnila, da so si zadali majhno študijsko skupino 16 udeležencev, kar "težko vzdrži ekonomski vidik, brez entuziazma mentorjev pa bi bilo nemogoče". Vendar so našli skupni cilj: drugačen izobraževalni model, v katerem bodo z učenjem poučevali in se s poučevanjem učili, proces, ki bo temeljil na medsebojni izmenjavi izkušenj in omogočal vzajemno rast.

"Vsaka od petih delavnic, razporejenih skozi študijsko leto in uglašenih s hkratnimi razstavami v Galeriji Jakopič, vsebinsko temelji na določenem fotografskem žanru, metodološko pa uvaja komplementarne izobraževalne metode, kot so NLP, Kolbova teorija učnih stilov, 4MAT sistem, idr.," je povedala.

S tovrstnim izobraževanjem so v galeriji začeli leta 2017, a jih je po dveh letih izvedb prekinila epidemija. Prvi letošnji sklop je odprl hrvaški fotoreporter Saša Kralj, ki se je po fotoreportažah za mednarodne agencije in medije preusmeril v avtorsko in mentorsko delovanje.

Na uvodnem predavanju je skupaj z udeleženci razpravljal o osnovnih načinih razmišljanja, psihologiji gledanja, moči vizualne komunikacije. "Živimo v svetu, v katerem smo nenehno izpostavljeni vizualnim impulzom, fotografijam preko Instagrama, Facebooka, plakatov, televizije, galerij, novic. Pomembno pri tem pa je, da se ljudje zavejo, kako jih vsak tak vizualni impulz fiziološko in čustveno spremeni," je povedal za STA.

Cilj delavnice je po njegovih besedah ozavestiti, kako se vsak človek v vizualni komunikaciji spreminja s to komunikacijo, ki pa je - na žalost ali srečo - nezavedna: "Ker ne moremo ne videti, kadar vidimo." Ozavestiti pa je po njegovem mnenju treba tudi, da je vsakršno objavljanje podob hkrati odgovornost, saj smo v tej komunikaciji tako sprejemniki kot oddajniki.

S celotnim sklopom tako želijo poudariti, da fotograf ni ločen od okolice in okoliščin, ampak je del tega in nasprotno. "Meja ne obstaja, s tem pa se začnejo tudi možnosti, moč in odgovornost. Tehnične rešitve pa mu pri tem pomagajo," je povedal Kralj. Kot je še dodal, je ena glavnih idej v tem, da je fotografija vse tisto, česar ne vidimo: "Vse tisto, kar vidimo, ni toliko pomembno."

Na delavnicah poleg Kralja in Marije Skočir kot strokovnjaki sodelujejo še fotograf Matevž Paternoster, multimedijski umetnik in oblikovalec Metod Blejec ter Janja Rebolj, ki deluje na področju izobraževanja odraslih.

Kot je povedal Blejec, so pri snovanju letošnjih izhajali iz tega, kaj je zanimalo dosedanje udeležence, to pa je avtorsko in kritično izražanje, tudi konceptualno in dokumentarno, zato bodo večino časa namenili temu. Na eni od delavnic pa bodo izpostavili, da fotografija ni le izdelek, ampak dolgotrajen postopek, ki zahteva čas, energijo in angažma.

Paternoster je za to priložnost postavil camero obscuro, ki v galerijo projicira podobe s Slovenske ceste. To napravo po njegovih besedah v Sloveniji večinoma povezujemo s fotografijo, čeprav je bila uporabljena tudi v družboslovju ali v naravoslovju za, denimo, razlago odklona svetlobe ali barvni spekter.

Osnovna ideja je bila, da s fizičnim vstopom vanjo dobimo neko novo izkušnjo, da smo na nek način razbremenjeni percepcije, predvsem skozi tehnološko komponento. "Skozi to, kar camera obscura projicira, se da marsikaj spet na novo interpretirati," je povedal. Na ta način je mogoče videti, kako se stvari, ki jih možgani razlagajo, vpričo gledalca spreminjajo: "Oči vidijo nekaj, interpretacije ali razlage pa smo naučeni."

Delavnic se že drugič udeležuje Ana Geršak, ki se ukvarja z literarno kritiko in urednikovanjem. Kot je povedala za STA, ji je v celoti spremenila pogled na to, kaj je fotografija in kako pristopati k ustvarjalnemu procesu. Od novega sklopa pričakuje nadgradnjo in soočenje z drugačnimi načini gledanja na svet: "Ker načinov je toliko, kolikor je ljudi."