Sergej Lebedjev na Fabuli: Katastrofa sposobnosti pomiritve z zlom

Lebedjev je Deželo pozabe, ki je zdaj v prevodu Sare Špelec izšla v zbirki Žepna Beletrina, napisal pred 10 leti. V romanu z močno avtobiografsko podstatjo opisuje odnos med prvoosebnim pripovedovalcem in njegovim tako imenovanim Dedkom Mrakom, ki naplavi mračno, hote zamolčano zgodovino sovjetskih gulagov.

Lebedjev, ki se je na Fabulo na pogovor z novinarjem in nekdanjim dopisnikom iz Moskve Andrejem Stoparjem, javljal prek videokonference, je povedal, da Dežela pozabe v Rusiji "ni bila obravnavana z veliko vnemo", kot je pričakoval. Prejel je sicer vrsto pisem bralk in bralcev, ki so z njim delili podobno izkušnjo nevidnih, na prvi pogled najbolj običajnih sorodnikov, sicer pa nekdanjih členov verige, ki je upravljala taborišča. Glede na to, da roman v prevodih doživlja izjemen sprejem, v Rusiji takrat po pisateljevih besedah očitno še ni bil pravi čas.

Je pravi čas zdaj? Gost Fabule je prepričan, da se zdajšnja ruska agresija na Ukrajino dogaja prav zato, ker sovjetski zločini niso bili nikoli obravnavani in kaznovani. Obstajali sta in še obstajata dve državi, na severu država mrtvih, na jugu pa živih, je ponazoril Lebedjev. Pred 30 leti so po njegovih besedah liberalno misleči državljani nekdanje Sovjetske zveze mislili, da se je zgodovina končno utirila, šla pravo pot, a so se motili in pozabili, da poprejšnja pomiritev z zlom pelje v katastrofo.

Lebedjev se je v tej točki pogovora še bolj navezal na današnje razmere. Ruska oblast ima krvave roke, vse javne institucije, tudi Cerkev, so le okras za Putinovo avtokratsko vodenje, ki obsega tudi revidiranje lika in dela Stalina. Ne glede na vse pa je bil Stalin zgodovinska osebnost, medtem ko je Putin "mali zlodej" ali, kot ga je označil kasneje, "zver", pravi Lebedjev. Putinovo pravo naravo je Lebedjev spoznal leta 2004 v terorističnem napadu na šolo v Beslanu, ko je bil pripravljen žrtvovati vse talce.

Lebedjev, ki zadnja leta živi in dela v Berlinu, te dni rešuje družino iz Moskve. Je tudi med podpisniki poziva, v katerem številna ugledna pisateljska imena rusko govoreče ljudi prosijo, naj prek vseh oblik komunikacije ruskim državljanom, ki so se znašli v informacijski blokadi, podajo pravo sliko situacije v Ukrajini.

Programski vodja založbe Beletrina Aleš Šteger je napovedal, da bodo na mednarodni platformi Versopolis prihodnji teden odprli prostor za izmenjavo informacij in stališč demokratično mislečih iz Ukrajine in sosednjih držav.

Tako Šteger kot vodja festivala Aljaž Koprivnikar in direktorica Cankarjevega doma (CD) Uršula Cetinski so pozvali k miru in razmisleku, tudi s pomočjo dobre literature. Na pročelju CD je odslej tudi svetlobna slika oljčne vejice in latinski napis pax, torej mir. Mir ni le dobra, ampak edina sprejemljiva odločitev za človeka in človeštvo, je sklenila Uršula Cetinski.