Slovenija 15.3.2022 10:06

FDF: Mograbi nadaljuje z življenjskim delom analize palestinsko-izraelskih odnosov

Ljubljana, 15. marca - Mednarodno priznani izraelski dokumentarist Avi Mograbi nadaljuje s svojim filmskim poslanstvom, analizo palestinsko-izraelskih odnosov. Mograbi v zadnjem filmu Prvih 54 let: Skrajšani priročnik za vojaško okupacijo, ki je na ogled na Festivalu dokumentarnega filma, analizira taktike Izraela na Zahodnem bregu in Gazi skozi pričevanja vojakov.

Gradec. Režiser Avi Mograbi. Foto: Alenka Vesenjak/STA Arhiv STA

Gradec.
Režiser Avi Mograbi.
Foto: Alenka Vesenjak/STA
Arhiv STA

Mograbi v skoraj dve uri dolgem dokumentarnem filmu v kamero v zanj značilnem ironičnem slogu po posameznih poglavjih pojasnjuje, kako okupirati tuje ozemlje, na kaj vse velja biti pozoren, kaj pričakovati, kako se odzvati, da dosežeš to, kar je izraelska vojska uspela na Zahodnem bregu in v Gazi.

Mograbi je eden od ustanovnih članov iniciative Breaking the Silence, ki med drugim združuje pričevanja izraelskih vojakov. Prav ti so v dokumentarcu Mograbijev "soigralec", saj iz lastnih izkušenj govorijo o tem, kar oriše režiser. Njihova pričevanja, ki segajo vse od začetkov do danes, zelo zanihajo, od pretresenih spominjanj, skorajšnjega navdušenja, natančnega, sistematičnega opisovanja nasilja do apatičnosti, ki se ogrne v večno pojasnilo - takšna so (bila) navodila.

"Prvih 54 let naj bi bil zelo preprost film: zbirka pričevanj vojakov, ki zajema 54 let izraelske zasedbe palestinskih ozemelj. Sprva sem bil prepričan, da bo indeksiranje pričevanj z logiko notranjih povezav dovolj za zgodbo o najbrž najdaljšem zavzetju v sodobni zgodovini. Pozneje sem spoznal, da moram oblikovati okvir, ki bo odrazil globlji pomen. Zelo močan skupek pričevanj sem moral povezati z neko logiko, ki omogoča globlje razumevanje razlogov za dolgoživost okupacije in maloverjetnost njenega konca v bližnji prihodnosti," je o svojem filmu zapisal režiser.

Mograbi tako tudi s svojim zadnjim filmom ni pridobil simpatij večine domače javnosti, najpogosteje se ga preprosto ignorira, kar pa ne velja za številne tuje festivale. Tam velja za predanega aktivista in humanista, ki se ne boji politike in včasih prav skozi humor pokaže vso njeno pritlehnost in predvidljivost.