misliFDF: Holokavst v Babjem Jaru s kontekstom Sergeja Loznice
Ljubljana, 16. marca - Na Festivalu dokumentarnega filma je v sekciji Aktualni, družbeno kritični na ogled film Babji Jar. Kontekst ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. Dokumentarec je sestavljen zgolj iz arhivskih posnetkov, ki so kontekst za množičen poboj Judov leta 1941 v Babjem Jaru v okolici Kijeva.
Loznici so ruske oblasti odprle vse razpoložljive filmske arhive iz obdobij stalinizma in druge svetovne vojne. Po dokumentarcih o obkoljenem Leningradu, montiranih stalinističnih procesih in pogrebu Josipa Visarjonoviča je zdaj tu dokument pokola 33.000 tisoč Judov.
Film ima naslov Babji Jar: Kontekst, kar pomeni, da z arhivskim gradivom pokrije celotno obdobje nemške okupacije Ukrajine do leta 1943, ko je Rdeča armada začela protiofenzivo, in sojenja nemškim vojnim zločincem po vojni, so zapisali na spletni strani festivala.
Loznica z ekipo je arhivske posnetke restavriral, dodal zvok, kar vse je pripomoglo, da filma ne obdaja obstret starinskosti, zaprašenosti, temveč pretresljive aktualnosti. Posnetki kažejo, kako se je lokalno prebivalstvo v Ukrajini po terorju Stalina, omeniti velja le gladomor, Hitlerja razveselilo kot osvoboditelja, kar so vzpodbujali tudi ukrajinski nacionalisti, ki so si želeli samostojne države v nemškem zavetju.
Loznica je v intervjuju na filmskem festivalu v Chicagu povedal, da se o dogodkih v Babjem Jaru v času Sovjetske zveze ni smelo govoriti, saj so pričali ne le o antisemitizmu nemških okupatorjev, ampak tudi lokalnega prebivalstva. Ko so v dveh dneh postrelili 33.000 Judov, so drugi to le pasivno spremljali.
Režiser je ob tem še opozoril, da je za vsakršne sodbe potrebno zelo dobro poznati zgodovino. Mesto Lvov, ki je tudi večkrat dokumentirano v filmu, je bilo do leta 1938 poljsko mesto, tam so v času nemške zasedbe večinsko živeli Poljaki, ne Ukrajinci. A vendarle v filmu ne gre za to, kdo je bil poleg okupatorja večji antisemit, temveč za izjemen dokument, ki spremlja zdaj prihode Nemcev, kasneje že Rdeče armade, pa prebivalstvo, ki trga plakate Stalina, lepi tiste s Hitlerjem, pa jih spet čez čas hitro odstranjuje; povorke so enkrat nemške, drugič sovjetske, a nedaleč stran se v popolni in hoteni anonimnosti dogaja genocid.
Babji Jar velja za prvo množično uničenje judovskega prebivalstva v drugi svetovni vojni, še pred začetkom delovanja koncentracijskih taborišč s plinskimi celicami. Šele po razpadu Sovjetske zveze so o holokavstu v Babjem Jaru začeli pisati tamkajšnji zgodovinarji, prej je bila to domena Zahoda. Film Babji Jar. Kontekst je tako kljub redko izrečenim besedam glasen presek z večdesetletno tišino.