misliFDF: Afganistanske smučarke v Avstriji kot simptom nesporazuma
Ljubljana, 17. marca - Zadnji dan Festivala dokumentarnega filma je v sredo zvečer slovensko premiero doživel film Haidy Kancler Smučarske sanje. Kot je uvodoma povedala režiserka, "je pred gledalci film, ki ga niso nameravali posneti, ampak se je zgodil". Gesta zahodnih organizacij, kako Afganistankam uresničiti željo po smučanju v Avstriji, je šla namreč svojo pot.
Haidy Kancler je zanimalo, kaj Ana Tasič že vrsto let počne v Afganistanu kot učiteljica smučanja. Tam obstaja klub s švicarskim zaledjem, ki mlade Afganistance in Afganistanke uči prvih zavojev. Ideja se je kasneje nadgradila, pristopilo je več organizacij, ki naj trem Afganistankam pomagajo do uresničitve sanj, da postanejo profesionalne smučarke.
Dokumentarec spremlja Ano, ki jim sporoči, da lahko odidejo v Evropo na usposabljanje za učiteljice smučanja. Ko po dveh letih priprav doma končno pridejo v Evropo, se idila konča.
Začetno navdušenje hitro jenja: mišična masa je premajhna, zavzetost za celodnevni trening, ki se nadaljuje v telovadnici, tudi, vrstniki, s katerimi naj bi se medkulturno oplajale, se jim za hrbtom posmehujejo, njihova smučarska učiteljica Ines izgublja živce.
Kot je Ines Vrabič povedala že v filmu, deklet, žensk ne razume, kako da v zadostni meri ne cenijo ponujene priložnosti. Sama pri 17. letih ni imela plačane vrhunske smučarske šole, zdi se ji tudi, da se Afganistanke premalo prilagajajo, ne pristopajo k vrstnicam in vrstnikom, ena ne zna dovolj dobro angleško, skratka, hvaležnost je premajhna.
Scenarij in z njim film gre svojo pot, ko skušata dve nezakonito pobegniti v Nemčijo. Sledi vrsta zapletov, razočaranj, solz, kasneje smučarki povesta, da v Evropi sploh ni lepo, še več, šport se je eni dokončno priskutil. Haidy Kancler po premieri ni mogla skriti razočaranja in jeze nad smučarkami, prav tako ne Ines Vrabič, ki je imela, kot je povedala, ves čas občutek, da ji varovanke nekaj prikrivajo in lažejo, sploh pa ni začutila prave smučarske vneme.
Producent Boštjan Virc je dodal, da slika ni črno-bela. Jasno je, da si s takšnimi projekti zahodna politika pere vest. Postavi namreč okvir in pričakuje, da je vanj vpeta slika v skladu z njihovimi pričakovanji. Če slika ne ustreza okvirju, nastopijo težave. Smučarske sanje so odličen, mestoma tako žalosten kot duhovit, film o medsebojnem nerazumevanju, ki ga v prvi vrsti poganja osnovno nezaupanje. To je skrhano takoj, ko ne gre vse po načrtih pokroviteljske dobrodelnosti.