Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZVEZDNA KARTA - ŠAROTARJEV ROMAN NA TEMO JUDOV V PREKMURJU

Protagonistka romana sta Roža in Franjo, ki sta se poročila leta 1932 v soboški sinagogi in kmalu se jima je rodil Evgen, sin edinec. Aprila 1944 so odpeljali vse Jude iz Sobote, sredi maja pa so prišli tudi po Rožo in njenega sina ter ju z drugimi vred v začetku julija "premestili" v Auschwitz II-Birkenau, od koder se ni vrnil nihče. Franjo je bil na prisilnem delu na Madžarskem in je preživel. Zgodbo njihovega trpkega, nikoli uresničenega življenja pripoveduje služkinja Žalna, pisatelj pa jo zapisuje z izbranimi, natančnimi, iz spomina izklesanimi besedami in jo bolj kot v zgodovinsko fresko uokvirja "v liso, ki nastane, ko dlan obriše roso z mrzlega stekla," je o romanu zapisal Janez Pipan.

"To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano. To je zgodba, ki je Dušan Šarotar ne bo nikoli prenehal zapisovati, in je poleg vsega drugega visoka pesem slovenščine in primer slogovne dovršenosti, kakršnih je malo v slovenski literaturi," je dodal Pipan.

Dušan Šarotar, rojen leta 1968 v Murski Soboti, je pisatelj, pesnik, scenarist in fotograf. Študiral je sociologijo in filozofijo. Od leta 2000 je samostojni pisatelj. Je avtor številnih scenarijev za dokumentarne in igrane filme ter portrete slovenskih umetnikov. Piše tudi za otroke in lutkovno gledališče. Njegove pesmi in proza so bile vključene v več domačih in tujih antologij ter prevedene v številne jezike. Osrednji temi njegovih zadnjih romanov, novel in poezije sta usoda judovske skupnosti in holokavst v Murski Soboti ter širše v Prekmurju.

ZGLEDNE NOVELE - 12 NOVEL IZPOD PERESA CERVANTESA

Knjiga ponuja 12 novel "z ljubkimi ljubezenskimi zapleti in neverjetnimi dogodki", ki nudijo prostor za psihološki razvoj likov, ki odsevajo resničnost. Avtor je v predgovoru zapisal: "Imenoval sem jih zgledne povesti; saj če jih natanko pogledaš, ni med njimi nobene take, da se iz nje ne bi dalo povzeti dober nauk ali zgled, piše na spletni strani založbe. Novele je prevedla Veronika Rot, spremno besedo je prispevala Branka Kalenić Ramšak.

Miguel de Cervantes Saavedra (1547-1616) velja za največjega španskega pisatelja, avtorja prvega novoveškega romana in avtorja Don Kihota, najbolj prodajanega romana vseh časov. Cervantes je iz rodne Kastilje odšel v Rim, kjer je bil kardinalov pomočnik, nato pa nadaljeval kariero v mornarici in pozneje opravljal uradniška dela. Pisateljevanju se je povsem posvetil šele zadnjih devet let svojega življenja.

PIPI PIŠČE IŠČE - STRIP ZA OTROKE Z MANČKOVIMI PODOBAMI

Knjiga, namenjena otrokom, starejšim od pet let, prinaša 30 zabavnih, kratkih, enostavnih in preglednih stripov o Pipiju. To je zvedav piščanček, ki radovedno in pogumno raziskuje svet. Včasih najde, kar išče, drugič spet ne ali najde nekaj čisto drugega. Enkrat se svetu čudi, drugič se nad njim navdušuje, tretjič pritožuje, včasih se odloči, da je najlepše v varni bližini mame koklje.

Marjan Manček (1948) je ilustriral več kot 200 knjig, od Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje do Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Upodobil je poezijo Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri, Toneta Pavčka ter zgodbe Polonce Kovač, Slavka Pregla in vrsto ljudskih pripovedi. Ustvaril je tudi vrsto avtorskih del, njegovi junaki so Modri medvedek, Cufek, Medvedek Brundo, Dajnomir in Miliboža. Legendarne Hribce, ki so v stripu izhajali najprej v mladinskih revijah, je prenesel na risani film. Za Ljubljansko lutkovno gledališče je likovno zasnoval nekaj lutkovnih predstav.

JAZ D'ARTAGNAN, VSI OSTALI DEBILI - 14 STRIPOVSKI ALBUM MATJAŽA BERTONCLJA

Matjaž Bertoncelj, stripar ter tudi urednik stripa za revijo Apokalipsa, je izdal že 14. stripovski album, tokrat pod naslovom Jaz D'Artagnan, vsi ostali debili. Album je sestavljen iz različnih kratkih stripov, od ene do 36 strani, nastalih med leti 2009 in 2021. Vsebinsko in slogovno so raznoliki, nekaj strani je barvnih, večina pa je črno-belih. Kot so zapisali pri založbi, se je avtor "vedno navduševal nad finesami frankofonskega stripa, zato sta v naslovu kar dva tovrstna izraza".

Matjaž Bertoncelj sodi v generacijo slovenskih striparjev, ki se je oblikovala v okviru revije Stripburger. Ukvarja se s satiro in znotraj nje komentira in karikira aktualne družbeno-politične razmere. Za njegovo stripovsko govorico je značilna ekspresivna, črno-bela grafična risba. Njegov opus obsega tako obsežnejše stripovske albume kot kratke stripe.