Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

HOHMA SVENSA KUZMINSA O LATVIJSKI DRUŽBI Z VSEMI SVOJIMI POSEBNOSTMI IN TEŽAVAMI

V romanu v prevodu Klemna Piska se zrcali latvijska stvarnost - izmišljeno mestece Hohma je Latvija v malem, a v resnici je Hohma povsod. Pred nami se razgrne družba z vsemi svojimi posebnostmi in tranzicijskimi težavami, s katerimi se sooča baltska država po razpadu Sovjetske zveze, poudarjeni so problemi izseljevanja, zapuščenih in razpadajočih kmetij, ločenosti otrok od staršev, tu so kriza identitete, brezposelnost, finančne težave, zamude pri izplačilih honorarjev, piramidni sistemi, seksualno eksperimentiranje, pojavljajo se novi zahodni ideali, vrednote, ki največkrat vodijo človeka v propad, ne glede na to, ali so tradicionalne ali progresivne. Toda sredi pogube je vedno prostor za kanček tolažbe, pa čeprav pride ta šele v obliki poslovilnega pisma, piše na spletni strani založbe.

PARTIZANSKI PROTIARHIV GALA KIRNA O UMETNIŠKIH IN SPOMINSKIH PRELOMIH JUGOSLOVANSKEGA NOB

Knjigo Gala Kirna imamo lahko za zavestno "zbiranje" materiala, povezanega z dogodki, epizodami in postopki iz preteklosti, v katerih avtor prepoznava potencial izgubljene (pozabljene) prihodnosti - t. i. partizanski presežek. Metoda, ki jo ob tem predlaga, namreč ustvarjanje protiarhivov, je fleksibilna in je primerna za uporabo ne samo v primeru "izgubljenih" arhivov Jugoslavije, temveč pri vseh arhivih, ki danes zahtevajo prevrednotenje in rekonstrukcijo, je v spremni besedi zapisala Lana Lovrenčić.

Gal Kirn je politični in kulturni teoretik. Doktoriral je leta 2012 na Univerzi v Novi Gorici, smer interkulturni študij idej in kultur. Bil je raziskovalec na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu od leta 2008 do leta 2010, raziskovalec na ICI v Berlinu od leta 2010 do 2012 in podoktorski sodelavec Fundacije Alexandra von Humboldta med leti 2013 in 2016 ter znanstveni sodelavec na TU Dresden (2017-2020). Poučeval je tudi na Freie Universität Berlin in Justus-Liebig-Universität Giessen, in sicer na področjih filma, filozofije in sodobne politične teorije.

ZGODBE V GLUHI SOBI MOJCE KUMERDEJ O OHRANITVI LEPEGA IN DOBREGA V ČLOVEKU

Zgodbe Mojce Kumerdej izostreno in dosledno popisujejo notranji svet junakov, obenem pa s svojimi brezkompromisnimi uvidi preroško razkrivajo tudi srhljive skrite sanje in grozo sveta, v katerem je najteže - a tudi najbolj pomembno - ohraniti lepo in dobro v človeku.

Zgodbe, zbrane v tej knjigi, prisluŠkujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. Še več, pripovedi, ki nam jih mojstrsko ubeseduje Mojca Kumerdej, niso zgolj pisateljsko dovršene, ampak so s svojim sporočilom, uvidom in korenitostjo tudi preroške. Pisateljica nam v svojem brezkompromisnem pisanju, ki razkriva grozo in sanje, podaja kodiran ključ do nebes in pekla (...). Mojca Kumerdej je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku, je o knjigi zapisal pisatelj, pesnik, publicist in scenarist Dušan Šarotar.

Pisateljica, filozofinja in kritičarka Mojca Kumerdej, rojena leta 1964, je doslej izdala kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011) ter romana Krst nad Triglavom (2001) in Kronosova žetev (2016), za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada in nagrado kritiško sito. Gluha soba je njena tretja zbirka kratke proze. Mojca Kumerdej je tudi prejemnica nagrade Kočićevo pero in Borštnikove nagrade za dramaturgijo.