Slovenija 25.3.2022 9:12

V Piranu drevi odprtje mednarodne skupinske razstave Panorama

Piran, 25. marca - V Mestni galeriji Piran bodo drevi odprli veliko mednarodno skupinsko razstavo Panorama. Na njej si bo moč ogledati izbor iz umetniškega fonda Obalnih galerij Piran. Z razstavo želijo javnosti predstaviti nekatere najpomembnejše umetnike in njihova dela, ki jih Obalne galerije Piran hranijo v svojih zbirkah.

Piran. Mestna galerija Piran. Foto: Kaja Kraljevič/STA Arhiv STA

Piran.
Mestna galerija Piran.
Foto: Kaja Kraljevič/STA
Arhiv STA

Ideja o pričujoči razstavi je nastala v dialogu med kustosinjo-pripravnico Samantho Chia in direktorico obalnih galerij Maro Ambrožič Verderber ob upoštevanju nove strateške vizije javnega zavoda. Zamišljena je tudi kot kolektivna muzejska vaja za celoten kustodiat, so zapisali v obalnih galerijah.

Z razstavo, ki bo na ogled do vključno 30. maja, so želeli javnosti predstaviti nekatere najpomembnejše umetnike in njihova umetniška dela, ki jih hranijo v svojih zbirkah, kar je ena izmed glavnih nalog te ustanove.

Panorama je hkrati priložnost, da javnosti nekatera umetniška dela predstavijo prvič, druga pa po več desetletjih hrambe v depojih. Razstava razkriva tudi dela, ki so prispela v Obalne galerije Piran na nekonvencionalen način. Pripovedujejo o naši polpretekli zgodovini, prepleteni z osebnimi zgodbami umetnikov in pričajo o kulturnem vplivu Obalnih galerij Piran v mednarodnem prostoru.

Z izborom umetniških del iz zbirk v Obalnih galerij Piran želijo predstaviti posamezne in hkrati enkratne izraze, ki sobivajo in se mešajo v tem širokokotnem pogledu. Beseda panorama namiguje na odprtost, s tem pa poziva k razmisleku o odpravi geografskih in strukturnih omejitev umetniškega jezika v smislu tehnike, uporabljenih medijev in kronoloških okvirov.

Na razstavi bodo na ogled dela Günterja Brusa, Avgusta Černigoja, Christa & Jeanne-Claudea, skupine IRWIN, Mladena Ivančića, Metke Krašovec, Janeza Lenassija, Emila Memona, Hermanna Nitscha, Mimma Paladina, Johna Phillipsa, Anne in Patricka Poiriera ter Roberta Wattsa.

Izbor temelji predvsem na delih z družbenopolitično vsebino in se preizprašuje, v kakšni meri so izbrana dela prispevala k mednarodni naravnanosti te ustanove kot muzeja, k bogatitvi družbe in kulturne dediščine v njenem varstvu.