Založba Goga predstavila novosti in letošnji program

Fišer je slovenskim bralcem priskrbel zbirko Canzoniere, ki velja za enega največjih spomenikov svetovne književnosti in osrednje delo renesančnega pesnika Francesca Petrarce. V integralni dvojezični izdaji je 366 pesmi, nekatere so že bile prevedene v slovenščino. Čeprav je sprva nameraval združiti stare in nove prevode, se je nazadnje odločil, da prevede celotno zbirko. Kot prevajalec namreč zagovarja, da naj prevodi, tudi če gre za klasična dela, govorijo v današnjem času in današnjemu bralcu.

Iz literature starejših obdobij je v prevodu Ane Duša in Irene Duša Draž izšla tudi knjiga evropskih literarnih pravljic iz 17. stoletja Zgodba zgodb Giambattiste Basileja. Ano Duša je, kot je danes pojasnila, knjiga spomnila na določena družbena razmerja, ki so zelo podobna današnjim. V njej je prepoznala majhno skupino ljudi, ki si lahko privošči vse, vsi ostali znotraj tega pa poskušajo preživeti, kaotičnost sveta ter nivo jezika in komunikacije, kar je tudi danes zelo izpostavljeno. Zbirka, ki sicer velja za prvo evropsko zbirko pravljic, je po vsebini duhovita in ostra kritika takratne družbe, namenjena pa je bila takratni dvorski publiki.

Šarotar je izdal nov roman Zvezdna karta, v kateri se je ponovno posvetil tematiki holokavsta v Sloveniji. Pripoved je umestil v leta pred drugo svetovno vojno. Kot je pojasnil, s tem obdobjem ni bil seznanjen, niti mu o njem niso pripovedovali, je pa o njem bral v starih časopisih in arhivih. Zgodbo o družini, ki so jo pregnali, je zgradil okrog svojega starega očeta, trgovca v Šalovcih. "To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano," so zapisali pri založbi.

V preteklost se je s svojo knjigo esejev Zbiralec strahov vrnil tudi Vojnović. Prvotna ideja je bila, da bi v njej zbral kolumne, ki jih je napisal v zadnjem desetletju, nastala pa je zbirka daljših tekstov, ki po njegovih besedah pokrivajo njegovih 40 let življenja, od otroštva do pandemije. Označil jo je za potovanje skozi svet zadnjih 40 let. Kot so zapisali pri založbi, se pisatelj z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje.

Mojca Kumerdej je izdala osem daljših kratkih zgodb v knjigi z naslovom Gluha soba. Naslov, vzet iz akustike, je po njenih besedah alegorija za skupni imenovalec zgodb, v katerih popisuje notranji svet junakov, ki se v življenju znajdejo na prelomnicah. Avtorica je "izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku", so zapisali pri založbi.

Za prihodnje mesece je urednik Andrej Hočevar napovedal novosti Tadeja Goloba, Jedrt Maležič, Agate Tomažič, Andreja E. Skubica, Mihe Mazzinija, Mirta Komela in drugih avtorjev, direktor založbe Mitja Ličen pa je povedal, da je založba v zadnjem desetletju precej napredovala. Poslovno najbolj plodno leto je bilo leto 2020, ko so bile knjigarne zaprte. Sicer pa se vse bolj odpirajo navzven. Sodelujejo pri treh evropskih projektih, najpomembnejši po njegovih besedah je Reading Balkans, namenjen mreženju in promociji avtorjev v Zahodni Evropi.