Na sprehodu po podzemlju mariborske Piramide

Zaklonišče z dvema vhodoma nad Tomšičevim drevoredom so po besedah nekdanjega dolgoletnega pripadnika lokalne civilne zaščite Hinka Samca začeli graditi med drugo svetovno vojno. V sedanjih razsežnostih bi lahko sprejelo okoli 800 ljudi.

Ljudem je nudilo zavetje pred letalskimi napadi ob koncu druge svetovne vojne, v pripravljenosti pa je bilo tudi v času vojne za Slovenije. Kolikokrat je bilo zaklonišče dejansko uporabljeno v svoj izvorni namen, Samec ne zna povedati, so pa pred leti v njem med drugim gojili šampinjone, v zadnjem obdobju služi kot strelišče.

Večje pozornosti je zaklonišče znova deležno v zadnjih tednih, ko Evropo pretresa vojna v Ukrajini. Je sicer le eno od danes nekaj več kot 200 zaklonišč v Mariboru, ki pa jim je tako kot ostalim zakloniščem v Sloveniji skupno pomanjkljivo vzdrževanje v preteklih desetletjih. "Ni dovolj, da zgradiš odlično zaklonišče. To ti ne bo nič pomagalo, če ni ustrezno vzdrževano," pravi Samec.

Njegova želja je, da zaklonišče tudi v mirnodobnem obdobju služi ljudem, na primer za kulturne dogodke. "Da jih brez sramu pustimo propadu, je najslabša varianta," je povedal.

Zato je z veseljem podprl idejo programa Rajzefiber, da v okviru Festivala sprehodov priredi sprehod po tem zaklonišču. "Glede na interes bomo to še kdaj ponovili. Festival sprehodov je namreč zelo dobra platforma za preizkušanje novih idej, preverjanje zanimanja meščanov in dejansko je Piramida polna zgodb, na katerih je mogoče graditi," je povedal programski vodja festivala Vid Kmetič iz Društva Hiša!.

Ena izmed bolj znanih mestnih legend govori o skrivnih rovih in prehodih, ki naj bi z nekdanjega gradu na Piramidi vodili do mesta spodaj ali celo do reke Drave. Izkopavanja na Piramidi v letih 2010 in 2011 so ta mit ovrgla, so pa med drugim našli pečatnik Ulricha II. Mariborskega iz 13. stoletja.

Grad na Piramidi so zgradili Spanheimi v začetku 12. stoletja za obrambo pred Madžari. Bil je grad v obmejni Dravski marki in po njem je naselbina, ki je nastala ob vznožju griča, dobila ime Marchpurg oz. Marburg. "Maribora brez Piramide torej sploh ne bi bilo," je izpostavil Kmetič.

Potem ko je grad pogorel, so ga leta 1560 renesančno obnovili, nato pa v drugi polovici 18. stoletja porušili. Iz ostankov materiala so postavili kamnito piramido, ki je dala griču ime. Na njegovem vrhu danes stoji kapela iz leta 1821 s kamnitim kipom Marije.

386 metrov visok grič je priljubljena sprehajalna točka Mariborčanov in predstavlja pomemben del vedute mesta. Nanj vodi pot iz Mestnega parka skozi mestni vinograd, ki pa je zaradi razdrobljenega lastništva in posledično nerešenega vprašanja upravljanja in vzdrževanja po stečaju družbe Vinag le zasilno urejen. Idej, kako bi ga tesneje vpeli v turistično ponudbo mesta, je veliko, a zaenkrat jih večina ostaja le na papirju.

Za zadrugo lokalnih vinogradnikov, ki ima vinograd v desetletnem najemu do leta 2024, se je projekt izkazal za prevelik zalogaj. "Trto bi bilo treba odstraniti in nasaditi novo," je na okrogli mizi na temo Piramide v okviru Festivala sprehodov povedal predstavnik zadruge Boštjan Protner. Predlaga, da bi vinograd zmanjšali za polovico, da bi bil tako tehnološko in finančno lažje obvladljiv.

Po njegovih besedah bi bilo treba tudi okrepiti zavest Mariborčanov, da ne bi trgali grozdja, saj gre tako veliko pridelka v nič. Grozdje namreč ni najbolj okusno za neposredno uživanje, zato grozdi, ki jih potrgajo mimoidoči, največkrat pristanejo v smeteh, namesto da bi iz njih pridelali vino.

Mestna občina Maribor v novi turistični strategiji po besedah Neve Pipan iz kabineta župana pripisuje Piramidi velik pomen. Med načrti v tem dokumentu so omenjene vzpostavitev parka urbanih vinogradov, umestitev turistično-kulturnega objekta v povezavi z ureditvijo arheološkega najdišča v izobraževalne in turistične namene na Piramidi, obnova tamkajšnje kapelice ter vzpostavitev dostopa na vrh Piramide z vzpenjačo. A težava je, da je občina lastnica le majhnega dela griča.