V Slovenski kinoteki začetek retrospektive Pasolini 100!

Pesnik, pisatelj, filmski režiser, marksist in predvsem intelektualec Pasolini je po besedah urednika filmskega programa kinoteke Igorja Prassla generacija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti zaznamoval s silovitim literarnim izrazom in s filmsko vizijo brez primere. Rojen v Bologni leta 1922 je začel pisati že v mladosti. Prvo zbirko pesmi je izdal leta 1954, po objavi prvega romana Ragazzi di vita naslednje leto pa so ga obtožili obscenosti in zaradi podobnih obtožb je svoja dela moral še velikokrat zagovarjati pred sodiščem.

Leta 1957 je sodeloval pri scenariju filma Cabirijine noči Federica Fellinija, štiri leta pozneje pa je režiral svoj prvi film Berač, v katerem prikazuje neznosno bedo prebivalcev rimskih predmestij in njihovo brezupno agonijo v boju za človeka vrednejše življenje. V podobnem tematskem in idejnem okrilju sta ostala še filma Mama Rim in Skuta, v Evangeliju po Mateju pa se je Pasolini osredotočil na lik Kristusa.

Ptički in ptičice iz leta 1966 je nemara najbolj značilen Pasolinijev film. Na videz pravljično nadrealističen se v svoji globini loteva zelo konkretne zgodovinske in osebne situacije - krize marksizma in odpora v petdesetih letih v Italiji. Mitskih tem se je lotil v filmih Kralj Ojdip in Medeja, s Svinjakom pa je pripeljal svoj napad na buržoazijo do samega dna.

Dekameron, Canterburyjske zgodbe ter Cvet tisoč in ene noči, ki sestavljajo tako imenovano Trilogijo življenja, je posnel po literarnih predlogah iz zakladnice evropske in arabske srednjeveške literature. Drugega novembra 1975 so Pasolinija našli umorjenega v čudnih okoliščinah, ki niso bile nikoli razjasnjene. Nekaj dni zatem je bil končan njegov zadnji film Salo ali 120 dni Sodome, s katerim je ustvaril enega najbolj kontroverznih in šokantnih del filmske zgodovine, je še zapisal Prassel.

Večino projekcij bodo spremljali uvodi v filme, ki jih bodo ob urednikih filmskega programa Slovenske kinoteke - Igorju Prasslu in Varji Močnik - pripravili gostujoči poznavalci Pasolinijevega dela. Majda Širca bo nastopila pred filmoma Mama Rim in Berač, Stojan Pelko pred Evangelijem po Mateju, Matjaž Lunaček pred filmom Izrek, Andrej Šprah po projekciji Ptičkov in ptičic, Miklavž Komelj pred Medejo, Dragan Živadinov pred filmom Salo ali 120 dni Sodome in Gašper Malej pred Cvetom tisoč in ene noči.

V vitrinah Dvorane Silvana Furlana bo do 30. junija na ogled razstava o Pasolinijevem filmskem ustvarjanju, ki so jo pripravili v sodelovanju s kulturnim centrom Cinemazero iz Pordenona in Kinoteko iz Bologne, 7. aprila pa bodo predstavili še zbornik Heretični empirizem. Slednji prinaša prevod izbora ključnih filmskih besedil Pasolinija, ki se je ob izjemni ustvarjalni prodornosti intenzivno posvečal tudi teoretskemu premišljevanju tako lastnih filmskih pristopov kakor splošnih fenomenov filma in kinematografije. Spremno besedo je prispevala poznavalka Pasolinijevega opusa in italijanske kinematografije Majda Širca.

Retrospektiva se bo sklenila 8. maja. Kinoteka je program ob stoletnici Pasolinijevega rojstva pripravila v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji.