Svet 30.3.2022 10:03

V Pragi razstava fotografij notranjosti Plečnikove NUK

Ljubljana, 30. marca - Češka prestolnica Praga se pridružuje obeleževanju 150-letnice slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V okviru projekta Plečnik na Praškem gradu bo od 1. aprila do 31. oktobra na ogled razstava fotografij Saše Fuisa, ki prikazujejo notranjost Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani.

Češka, Praga. Češka prestolnica Praga. Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

Češka, Praga.
Češka prestolnica Praga.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Ljubljana. Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) Velika čitalnica, knjige, študenti. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Narodna univerzitetna knjižnica (NUK)
Velika čitalnica, knjige, študenti.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Projekt Plečnik na Praškem gradu organizirajo urad češkega predsednika, Praški grad in Češki arhitekturni teden. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Pragi bo razstavo postavil Dolenjski muzej.

Začetek projekta Plečnik na Praškem gradu bo sicer v četrtek. Za obiskovalce pa bo razstava na ogled od petka. V okviru projekta se bo letos zvrstili različni dogodki, povezani s Plečnikom oziroma njegovo dediščino.

Plečnik je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice; Ljubljano, Prago in Dunaj.

Rodil se je leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z NUK ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Umrl je leta 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.