Del bogate ptujske arheologije odslej na ogled v Salonu umetnosti

Kot ob novi stalni zbirki pravijo v ptujskem pokrajinskem muzeju, ki med drugim upravlja tudi s tamkajšnjim gradom in še nekaterimi razstavnimi prostori na Ptuju in v Ormožu, je bila religija nepogrešljiv del antičnega življenja, zato želijo z razstavo prikazati človeka kot religiozno bitje, kakorkoli se to pri njem že kaže.

Pomemben delež je imela religija tudi v arhitekturnem razvoju mest, saj so med javne stavbe, postavljene na vidnih in pomembnih krajih, sodila tudi svetišča in svetiščna območja. Med takimi je bil tudi ptujski grič Panorama, ki je predstavljal eno od osrednjih mestnih in kultnih središč nekdanje rimske Petovione.

O religioznih praksah na razstavi pričajo spomeniki, posvečeni grško-rimskim, orientalskim in avtohtonim božanstvom. Med drugim so predstavljeni Nutrice, ki priča o veliki moči majhnih božanstev, Sol, ki predstavlja vseobsegajočo moč, misteriji ali moč odrešitve ter ostala božanstva antičnega panteona.

Sicer majhno razstavo nameravajo sodelavci muzeja po besedah kustosinje Aleksandre Nestorović dopolnjevati tudi z občasnimi vitrinami.

Gre sicer za prvo manjšo postavitev zelo bogate arheološke zbirke Ptuja, potem ko so se lani z vodstvom Mestne občine Ptuj dogovorili, da bodo salon v starem mestnem jedru v celoti namenili za potrebe arheologije. Muzej namreč po desetletje dolgih prizadevanjih še vedno nima na voljo večjega stalnega razstavišča za arheološke najdbe, ki jih zdaj shranjujejo daleč od oči javnosti.

V času aktualne mestne oblasti so se z ministrstvom za kulturo dogovarjali o možnostih za ureditev razstavišča v zdaj zanemarjeni žitnici na Ptujskem gradu, za kar bi objekt morali obnoviti, a bi z njim pridobili okoli 4000 kvadratnih metrov razstavnih površin.

Prejšnje vodstvo ministrstva je namero po pisanju Večera celo pisno potrdilo, a je po prihodu nove vlade ta ideja zamrla z utemeljitvijo, da bi bilo primerno, če bi občina kot ustanovitelj muzeja našla lastna sredstva za gradnjo objekta za predstavitev vrhunskih arheoloških artefaktov.

Na Ptuju so bili zato precej presenečeni, da je bil projekt obnove žitnice vseeno umeščen med ključne investicije v javno infrastrukturo na področju kulture v državni lasti, ki je del nacionalnega programa za kulturo do leta 2029. Kot o tem še piše današnji Večer, naj bi bila, glede na zapisano v omenjenem dokumentu, rekonstrukcija grajske žitnice za potrebe lapidarija in razstavnega depoja ocenjena na 4,5 milijona evrov, kot predviden rok za začetek del pa je navedeno leto 2023.

Pokrajinski muzej ima sicer v žitnici trenutno urejene depoje, v katerih hranijo največ etnološkega materiala, od pustnih mask do pohištva, v njej pa ima prostore tudi Center za preventivno arheologijo.

Sicer pa je ptujska občina v letošnjem proračunu rezervirala tudi skoraj 250.000 evrov za ureditev arheološkega depoja odprtega tipa. Zanj imajo zbrano vso potrebno projektno dokumentacijo ter gradbeno dovoljenje, tako da so projekt prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Kot so ob tem pojasnili na občini, želijo depo postaviti še letos, o končni ceni investicije in pričetku del pa za zdaj še ne morejo govoriti.