Na mariborskem odru Svatba in Posvetitev pomladi Edwarda Cluga

"Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost - ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usodno privlačen," pravi Clug, sicer umetniški direktor Baleta SNG Maribor.

V Svatbi (Les noces) izhajata izročilo glasbe in koreografija iz tradicionalne ruske kulture ter ustvarjata odrski okvir za plesno naracijo vnaprej dogovorjene poroke.

V vlogi neveste plešeta Monja Obrul in Catarina de Meneses, v vlogi ženina pa Tamas Darai in Jan Trninič. V ostalih vlogah so med drugim Evgenija Koškina, Tijuana Križman Hudernik, Sergiu Moga, Gaj Žmavc, Sytze Jan Luske, Lucio Mautone ter Beatrice Bartolomei. Pevski solisti so Andreja Zakonjšek Krt, Dada Kladenik, Tim Ribič in Janko Volčanšek.

Posvetitev pomladi (Le sacre du printemps) je pred desetletjem navdušila na premieri v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru, zdaj pa se po številnih gostovanjih po svetu vrača na mariborski oder.

Na vsebinski ravni ostaja zvesta glasbeni strukturi in pripovedi, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega, poganskega časa. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi to povečalo rodovitnost zemlje.

Osrednjo plesno vlogo nosita Evgenija Koškina in Asami Nakashima, plešejo pa med drugim še Tijuana Križman Hudernik, Catarina de Meneses, Sytze Jan Luske in Yuya Omaki.

Dirigent je Simon Krečič, kostumograf Leo Kulaš, scenograf Marko Japelj in oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl.

Posvetitev pomladi (Le sacre du printemps) je po navedbah Cluga kultno glasbeno delo 20. stoletja. "Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes," je zapisal ob predstavi.

"Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju," je dodal.

Svatba (Les noces) je po navedbah Cluga logični korak naprej v smislu raziskovanja istoimenske baletne glasbe Stravinskega in njene scenske uprizoritve, kar sovpada tudi s kronologijo nastanka dela, saj je prva uprizoritev Svatbe nastala deset let pozneje (1923), a tokrat v koreografiji Bronislave Nižinske, Vaclavove sestre.

"Izročilo glasbe in koreografija izhajata iz tradicionalne ruske kulture ter ustvarjata odrski okvir za plesno naracijo vnaprej dogovorjene poroke. Pri tem sem namerno sledil izvirnemu libretu in posledično tudi glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za 'stranpoti'," je navedel.