Ivana Šojat na Fabuli: Zgodovina in sedanjost te v vojni povozita

Unterstadt pripoveduje zgodbo štirih generacij žensk v meščanski družini nemških korenin v Osijeku v prejšnjem stoletju. Mesto v njem postane lik, ki razgrinja skrivnosti družine in države, skrivnosti, ki so, kot je povedala avtorica, postale institucionalizirane, del uradne zgodovine. Unterstadt (Donji grad ali Spodnje mesto) je predel Osijeka, kjer so včasih večinoma živeli Nemci. Ime hkrati nakazuje na nekaj prikritega ali podtalnega, kar pripada mestu, a je tudi univerzalno. Podobne zgodbe so se namreč dogajale povsod po Hrvaškem, je dodala.

Ideja za roman, ki je izšel leta 2009, se je Ivani Šojat utrnila po pretresljivem odkritju njene prijateljice pred skoraj 20 leti. Prijateljičina mama je po možganski kapi nenadoma začela govoriti nemško, v tem jeziku pa se je pogovarjala tudi s prividi svojih umrlih. Njena skrivnost, da je Nemka in da je preživela partizansko taborišče, je končno priplavala na površje ter spodbudila pisateljico, da je začela raziskovati in odkrivati zamolčano zgodovino. Sama nima nemških korenin, a v Osijeku živi mnogo potomcev Nemcev, ki so ob izidu njenega romana nekoliko lažje zadihali. "Ni vojne brez madežev," je povedala avtorica ter dodala, da zmagovalci nočejo priznati takšnih madežev.

Unterstadt "razbije tišino vsiljenega molka", kot je pisateljica zapisala v predgovoru k slovenski izdaji, kar je vzbudilo močan odziv bralcev, nekakšno skupinsko katarzo. Roman, ki ga je v slovenščino prevedel Jure Potokar, je prejel skoraj vse pomembnejše hrvaške literarne nagrade, bil prirejen za gledališki oder ter je avtorico uvrstil med največja imena sodobne hrvaške književnosti. V njem Ivana Šojat prikaže krivice vojne in zgodovine, zločine nacizma in zločine povojnih obračunavanj.

Pri dvajsetih letih je pisateljica in prevajalka postala pripadnica hrvaških oboroženih sil ter se borila v osamosvojitveni vojni. Eden najhujših občutkov takrat je bilo zavedanje, da nimaš več nadzora nad svojim življenjem. "Zgodovina te povozi, sedanjost te povozi," je povedala novinarki Kseniji Horvat, ki je vodila pogovor, ter opozorila na nevarno moč demagogije, ki ljudi prepriča, da v drugem najdejo krivca. Do nedavnega je trdila, da nima posttravmatske stresne motnje, a po izbruhu vojne v Ukrajini se sooča z občutki nemoči in strahu ter podoživlja strahote vojne, ki jo je sama doživela, je zaupala občinstvu in dodala, da jo rešuje pisanje.

Pred petimi leti je kandidirala za županjo Osijeka, vendar ta vstop na politično prizorišče obžaluje, saj je trajalo kar nekaj časa, da se je otresla političnih oznak. Ivana Šojat je, kot pravi sama, aktivistka in idealistka, dobri voditelji pa so zanjo tisti, ki se obdajo s pametnimi ljudmi, znajo poslušati in gojijo kulturo. Sem nekdo, ki bi v preteklosti najverjetneje gorel na grmadi, a imam srečo, da živim v milejših časih, je povedala ter še razkrila, da trenutno piše roman o čarovnicah.