Fotograf Simon Norfolk: Ljudi želim prepričati, da se zaljubijo v ledenike

Norfolk na razstavi sodeluje s serijo Mrtvaški prt ter serijo fotografij, posnetih na ledeniku Lewis v Keniji. Prvo je ustvaril v sodelovanju s fotografom Klausom Thymannom in prikazuje poskus lokalnih švicarskih podjetnikov, da bi ohranili ledeniško jamo na Ronskem ledeniku, ki je tamkajšnja turistična znamenitost. Precejšen del ledene gmote so prekrili s termalno odejo, ki spominja na mrtvaški prt.

Druga serija je iz leta 2014, ko je z ognjem označil meje nekdanjega območja sprednje strani ledenika Lewis v Keniji tako, da je prikazal, do kod je segal v letih 1934, 1963 in 2004. Rezultat so primerjalne podobe, ki prikazujejo sprednjo stran ledenika, kakršen je bil nekoč in danes. Za serijo je prejel Sony World Photography Award 2015 v kategoriji pokrajin.

Kot je povedal na četrtkovem predavanju v Galeriji Jakopič, ga ne zanima le golo beleženje realnosti. Podobe različnih krajev denimo danes brez težav najdemo na spletu. Meni, da bi fotografija prihodnje generacije morala začeti pripovedovati o dogajanju po svetu in o spreminjanju sveta tekom časa. A fotografija kot medij v tem ni dobra, zato jo skuša na nek način v to prisiliti. Kar mu vzbuja radovednost, je pravzaprav vmesni prostor oziroma proces, ki se je zgodil med dvema posnetkoma.

Leta 1963 rojeni Norfolk se je predstavljanju posledic podnebnih sprememb posvetil po dvajsetih letih dela v Afganistanu in Iraku za New York Times in National Gegraphic. Pri tem ga žene resnična jeza ob tem, kako katastrofalne so posledice podnebnih sprememb.

Kot pravi Norfolk, se ob gledanju televizije vsi strinjamo, da podnebne spremembe predstavljajo veliko težavo. Vendar ob denimo zgolj podatku o dvigu gladine morje ali podatku, da je na kraju, ki ga še nikoli ni obiskal, izumrla neka živalska vrste, težko začuti jezo. In verjetno je enako tudi pri drugih ljudeh. Sam vizualizira okoljske probleme, s čimer želi izpostaviti nujnost reševanja in prebuditi ljudi. Predstavi jih na način, da jih je težko ignorirati, da se človeka dotaknejo s svojo lepoto.

Norfolk globoko verjame, da človek resnično ceni le to, kar ljubi. Zato je njegovo delo, da ljudi prepriča, da se zaljubijo v ledenike. Da začutijo prizadetost ob njihovem izginjanju. To jih bo po njegovih besedah morda prepričalo, da se bodo zavzeli za spremembe, da bodo morda tudi spremenili svoj življenjski slog.

Pri fotografiranju ledenika Lewis v Keniji so mu bili, kot je pojasnil, v veliko pomoč izjemno natančni zemljevidi, ki jih je pridobil na univerzi v Salzburgu, kjer že več let na letni ravni zelo natančno beležijo spreminjanje ledenika. Z ognjem je označil in tudi fotografiral stanje ledenika leta 1963, ki je tudi leto njegovega rojstva. Kot je dejal, je bila informacija, koliko se je ledenik zmanjšal v času njegovega življenja po eni strani zanimivo odkritje, po drugi je začutil, da je s svojim življenjskim slogom tudi soodgovoren za to. "Sicer le majhen delček, a brez krivde nisem," je povedal.

S štirinajstdnevnega bivanja na gori je prinesel le šest posnetkov, a vanje je bilo vloženega ogromno truda. V izjemnem mrazu veliko opreme ni delovalo, poleg tega je snemal le ponoči, ko je goro osvetljevala mesečina. Ekspozicijski čas je bil tako dolg tudi kakšno uro, še uro pa je trajalo, da se je slika naložila na računalnik. Med tem se je mesec že skril, pa tudi sicer pogoji niso bili vsak dan primerni za snemanje, se je spominjal Norfolk.

Norfolk v Galeriji Jakopič vodi tudi fotografsko delavnico, ki se bo sklenila v nedeljo, razstava pa bo na ogled še do 1. maja.