Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRVA KRESNICA S ŠESTIMI KRATKIMI ZGODBAMI O PRELOMIH V SIMBOLNI ORGANIZACIJI SVETA V RAZLIČNIH ČASIH IN RAVNEH

Knjiga Prva kresnica prinaša šest kratkih zgodb, od katerih se vsaka na svoj način dotika prelomov v simbolni organizaciji sveta v različnih časih, tako na intimni ravni protagonistov, kot na kolektivni zgodovinski ravni. Prva zgodba, Žive oči, je napisana skozi optiko otroka, ki prebode oči na fotografiji svojega pokojnega starega očeta, da bi se skoznje videla svetloba, odrasli pa to vidijo kot zlo dejanje, ki ga sam ne more pojasniti.

Druga, Obroči, govori o usodi severnomehiške cirkuške artistke, ki zaradi pandemije ostane brez dela in poskuša preživeti tako, da nastopa na križišču prometne ceste, kjer jo povozi tovornjak. Tretja kratka zgodba, Svetnikove solze, inscenira srečanje med Galilejem in kardinalom Bellarminom - srečata se dva različna pogleda na vesolje, ki sta inkomenzurabilna; zgodba se poglablja v simbolne kontekste 17. stoletja, a se obenem dotika nekaterih aktualnih vprašanj.

Četrta, Heroj, pripoveduje o narodnem heroju, ki ga spravi v tesnobo jok majhne punčke; preko te zgodbe se dotika širše travme druge svetovne vojne v Sloveniji in jo poskuša videti onkraj političnih strasti. Peta, Sprehod, govori o dveh starih ljudeh, možu in ženi, ki hočeta skupaj narediti samomor; na poti srečata prvo kresnico tistega leta, zgodba pa se konča drugače, kot sta si predstavljala. Šesta, Boginja, pripoveduje o usodi kipa boginje Viktorije v rimskem senatu v času razkroja rimskega imperija, ko je prav ta kip postal simbol spopada med dvema religijama, medtem ko je vzporedno potekal neki drug spopad, ob katerem sta bili obe strani nemočni, so zapisali pri založbi Litera.

Miklavž Komelj (1973) pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar, je avtor sedmih pesniških zbirk, med njimi je za Roso (Mladinska knjiga, 2002) prejel Veronikino, za Hipodrom (Mladinska knjiga, 2006) Jenkovo, za Nenaslovljiva imena (LUD Literatura, 2008) pa še nagrado Prešernovega sklada. Za knjigo esejev Nujnost poezije (Hyperion, 2010) je leta 2011 prejel Rožančevo nagrado.

PIKNIK NA ROBU CESTE KULTNO DELO ZNANSTVENE FANTASTIKE

Roman Piknik na robu ceste, ki je navdihnil kultni film Stalker Andreja Tarkovskega, je v originalu izšel leta 1972 in še danes velja za eno najboljših del znanstvene fantastike. Roman je v slovenščini izšel že leta 1983, zdaj pa, v prevodu istega prevajalca Draga Bajta, prvič beremo popravljen in dopolnjen prevod necenzuriranega izvirnika. Napisala sta ga brata Arkadij in Boris Natanovič Strugacki. V njem spremljamo stalkerja Redricka Schuharta, ki obiskuje skrivnostno Cono, v kateri je polno krutih in grozljivih pasti, pa tudi fascinantnih predmetov, ki jih kasneje prodaja na črnem trgu. Čeprav so odprave smrtno nevarne in tvegane, ne opusti obiskov v Coni, kjer je med drugim skrita tudi Zlata krogla, ki izpolni vse želje. A za kakšno ceno?, so o knjigi zapisali pri LUD Literatura.

Ruska pisatelja in scenarista, brata Arkadij Natanovič Strugacki (1925 - 1991) in Boris Natanovič Strugacki (1933 - 2012) veljata za klasika sodobne znanstvenofantastične in socialne književnosti in sta najbolj znana pisatelja te književne zvrsti v nekdanji Sovjetski zvezi.

MONOGRAFIJA MAKSIMILJAN O CESARJU PO NAPOLEONOVI MILOSTI

Maksimilijan I. se je s podporo francoskega cesarja Napoleona odločil, da odide v Mehiko in se kot član habsburške dedne hiše odpove vsem svojim pravicam. Monografija ponuja odgovor na vprašanje, kaj je botrovalo nenavadni Maksimiljanovi odločitvi za Mehiko, ki se je končala s padcem pod streli uporniške vojske. Življenjsko pot Maksimiljana je že na začetku zaznamovalo rivalstvo med njim in starejšim bratom Francem Jožefom, ki ga je dodatno zaostrovala izjemna priljubljenost mlajšega brata med ljudstvom.

Maksimiljan se je pred nesoglasji umaknil v avstrijsko cesarsko mornarico, kjer si je v hitrem času ustvaril zavidljivo kariero. Sledila je odločitev, ki je bila začetek in konec Maksimilijanove eksotične avanture. Nenavadna usoda Habsburžana, ki je postal cesar daljne južnoameriške države, je pritegnila pozornost svetovnih umetnikov in dosegla številne ubeseditve in uprizoritve, je objavljeno na spletnih straneh Mladinske knjige. Maksimiljan za razliko od cesarja Franca Jožefa s slovenskim prostorom sicer ni bil zelo povezan, a je v času svojega življenja vplival na usodo nekaterih mladih Slovencev, ki so mu kot prostovoljci sledili v Mehiko. Slovenskih "meksikajnarjem" je v knjigi posvečeno posebno poglavje.

Antoličič je uveljavljen slovenski zgodovinar, avtor ali soavtor več monografij, nazadnje knjige Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna, za katero sta s Petro Svoljšak prejela nagrado klio za najboljšo študijo s področja zgodovinopisja.