Jakšetov Brez gospodarja v slovenskem paviljonu beneškega bienala

Razstava v slovenskem paviljonu vključuje Jakšetova dela, ki jih je slikar ustvaril v tem tisočletju. Komisar razstave je direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič, kustos Robert Simonišek. Avtor se današnjega odprtja paviljona ni udeležil.

V paviljonu z mivko na tleh je na ogled 13 Jakšetovih del z naslovi v angleškem in italijanskem jeziku. Med drugim so na ogled olji na platnu iz leta 2010 in 2016 z naslovom Rekonvalescenca in Rdeči dim ter Vrnitev na kraj zločina (2010-13), mešana tehnika na papirju na platnu.

Slovenski paviljon je uradno odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. V izjavi za STA je minister dejal, da je izredno prijetno presenečen nad imenitno postavljeno razstavo Marka Jakšeta, ki odgovarja izzivom letošnjega bienala.

Slovenska razstava "nagovarja vsakega obiskovalca k razmisleku, da se ustavitvi, da si skrbno in natančno pogleda surrealistični miselni svet, ki je pripovedni". Izbira Marka Jakšeta tudi sovpada z glavno temo letošnjega bienala Mleko sanj, ki "nagovarja ljudi, da se zaustavijo, razmislijo, kje so in uskladijo realnost in irealnost tega sveta v svoji glavi in dejansko se zavedajo svoje pozicije", je še povedal minister Simoniti.

Komisar Vaupotič je za STA glede izbire slovenskega predstavnika dejal, da šlo prvenstveno, da poiščejo najboljšega predstavnika, ki idealno deluje z glavno letošnjo temo in samim bienalom in je tudi v dialogu s temo bienala; surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim.

Entiteto, ki jo moramo danes vzeti resno in kot celoto. Gre tudi za vprašanje medijskih podob. Marko Jakše je dejansko v slikarskem mediju še vedno aktualen za naše razumevanje neke poplave slik. Na slikah imamo različne svetove in ne samo zgodbo. V vsaki od teh slik najdemo več ravni, niso pa stvari postavljene v eno celovito zgodbo. Gre za posamezna dela, ki vsako na nek način govori o današnjem svetu in smislu izgleda današnjega sveta, je še pojasnil Vaupotič.

"Gre vedno za raziskovanje smisla na področju likovnega in to je tisto, kar na beneškem bienalu iščemo in mislim, da je naš paviljon podal odgovor" na to, je še ocenil Vaupotič.

Razstava ima naslov Brez gospodarja, kar nekako nakazuje, da Jakše ne priznava avtoritet in to na zelo različnih nivojih, od slikarskega, kjer išče svojsvenost in originalnost, do načina življenja, v katerem se izogiba institucijam, ki definirajo področje vizualne umetnosti, je o pomenu Jakšetovih slik za STA dejal Simonišek.

Način njegovega bivanja, kako je v sozvočju z naravo in ljudmi, kako se izolira v svoje okolje, je zelo v sozvočju z naslovom letošnje razstave, je še dodal. Za razstavo je izbral Jakšetova dela iz zadnjih 12 let, ki so se "harmonično stopila s samim prostorom in njegovimi značilnostmi", je dodal kustos.

Producenta slovenskega paviljona sta Moderna galerija in kulturno izobraževalno društvo Kibla.

Postavitev paviljona in oblikovanje razstave je delo arhitektov Matea Eiletza in Claudie Ortigas. Katalog razstave je oblikovala Jagoda Jejčič. Pod fotografije slik se podpisuje Dejan Habicht. Za video predstavitev je poskrbel Gorazd Krnc. Pri postavitvi spletne strani so sodelovali Jaka Železnikar, Narvika Bovcon ter Ana Korenina in Borutu Kovačec.

Akademski slikar Marko Jakše s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. Vse od začetka ustvarjalne poti se intenzivno posveča izključno slikarskemu mediju in znotraj tega raziskuje svoje specifične poudarke. Je izjemno samosvoj in sugestiven umetnik.

Leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Ferdinand Šerbelj je takrat ob utemeljitvi nagrade zapisal, da si Jakšeta zapomnimo kot ustvarjalca nasprotij; je sodoben in arhaičen, poetičen in ekspresiven, konvencionalen in anarhičen, intimen in političen.

Akademski slikar Marko Jakše se je rodil leta 1959 v Ljubljani. Leta 1987 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri Prešernovi nagrajenki Metki Krašovec. Živi in ustvarja v Rutah v vasi Mohorje s statusom svobodnega umetnika.

Letošnji beneški bienale z glavno razstavo Mleko sanj se za javnost odpira v soboto, ko bodo tudi podelili nagrade. Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo na ogled do 27. novembra. Prvič v zgodovini bienala ženske na glavni razstavi predstavljajo večino.