Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MONOGRAFIJA SVET OPRAŠEVALCEV O POMENU ČEBEL IN DRUGIH OPRAŠEVALCEV

Petra Bole, Ivan Esenko in Andrej Šalehar se podpisujejo pod monografijo Svet opraševalcev. Ta na 184 straneh prinaša poglavja o opraševanju v naravi, medonosnih čebelah, čmrljih, čebelah samotarkah, metuljih in drugih opraševalcih, sonaravnem vrtu ter prispevke k zgodovini odkritij opraševanja rastlin s čebelami.

Pomen čebel za opraševanje rastlin je zelo velik in trdimo, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Slovensko čebelarsko slovstvo je z izdajo te knjige, ki je njen prvenec s to vsebino, dopolnilo svojo bogato bero, so o monografiji zapisali pri radovljiškem Čebelarskem muzeju. Monografijo so izdali v okviru muzejskega projekta z istim naslovom.

Petra Bole je direktorica Muzejev radovljiške občine, Ivan Esenko je slovenski pisatelj, fotograf, naravovarstvenik in čebelar, Andrej Šalehar zaslužni profesor in raziskovalec čebelarstva.

UJEMI ME, ČE PADEM O POMEMBNIH TEMAH DANAŠNJEGA IN PRIHODNJEGA ČASA

Mladinski roman Ujem me, če padem prinaša zgodbo dvojčkov Ashleigha in Aidna Delatoura ki živita privilegirano življenje v krogu ljubeče družine. Čeprav vse okrog njiju razpada, ne potrebujeta ničesar. Le medsebojno naklonjenost in obljubo, da bosta vedno in za vsako ceno skrbela drug za drugega. Potem pa se zgodi strašna nesreča, ki Aidna za vedno spremeni, in njun svet se obrne na glavo. Bosta uspela ujeti drug drugega? Presunljiv in angažiran roman večkrat nagrajenega avstralskega pisatelja Barryja Jonsberga in v prevodu Nataše Grom odpira pomembne teme današnjega in prihodnjega časa, so o romanu zapisali pri založbi Miš. Prevedla ga je Nataša Grom.

Barry Jonsberg je priznan avstralski avtor in učitelj, ki se je rodil leta 1951 v angleškem Liverpoolu, zdaj pa živi v avstralskem Darwinu. Njegova dela so prejela številne nagrade.

ENAJST MESECEV ŽITNE KAVE O VPRAŠANJU STIKA MED DVEMA NACIONALNIMA KULTURAMA

Roman Primoža Sturmana Enajst mesecev žitne kave se posveča vprašanju stika med dvema nacionalnima kulturama. Osrednji osebi romana sta profesor in profesorica na tržaški šoli, Anna Calligaris in Lorenzo Taccardi, ki sta tako sodelavca kot ljubimca. Delo požene v tek Lorenzova selitev iz Trsta na slovenski Kras, ki ji po eni strani botruje želja po spremembi okolja, po drugi pa dejstvo, da ima Taccardi slovenske korenine. A prav zadnje omenjeno vprašanje je tisto, ki Enajst mesecev žitne kave najočitneje ločuje od drugih sorodnih besedil: Je za vsako tako odločitvijo nujno iskati razlog v nacionalnih koreninah? Se lahko posameznik za selitev preko državne meje odloči iz popolnoma zasebnih in nedolžnih vzgibov?

Čeprav je Enajst mesecev žitne kave besedilo o vprašanju naroda, malih in velikih nacionalizmih in težavah, ki se pojavljajo v medkulturnih stikih, je vendarle tudi roman o vaškem in kmečkem načinu življenja v odnosu do urbanega. Obenem gre za besedilo o ljubezenskem razmerju med Anno in Lorenzom, izzivih, s katerimi se pri tem soočata. Morda še bolj specifična tema je refleksija narave italijanskega šolskega sistema. Sturmanov roman v marsikaterem oziru nadaljuje kontinuiteto slovenske zamejske literature v Italiji, vendar pa od nje napravlja tudi nekaj zanimivih, specifičnih in morda prepotrebnih umikov, so o knjigi zapisali pri založbi Litera.

Primož Sturman se je rodil leta 1980 v Trstu. Zaposlen je na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška v Trstu, kjer uči slovenščino in zgodovino. Leta 2012 je v sodelovanju z Borisom Pahorjem za založbo Slovenska matica uredil zbirko zapisov Franca Jeze, ki je izšla pod naslovom In zgodil se bo čudež. Njegov literarni prvenec Gorica je naša je izšel leta 2018. Z družino živi na slovenskem Krasu.