Ob mednarodnem dnevu plesa o plesu kot tolažbi med epidemijo

Kang Sue-jin v poslanici spomni na pandemijo covida-19, ki je plesalce "ponovno prisilila k premisleku o pomenu 'plesa' in 'plesalcev'". Ples je po njenih besedah "umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo", covid-19 pa je "omejil in celo zaustavil plesno umetnost v svoji izvirni obliki".

Spomni na balet Giselle, ki je bil prvič uprizorjen v Parizu junija 1841 in ki je občinstvo navdušil s sporočilom o ljubezen onkraj smrti. Med pandemijo so ga uprizarjali po vsem svetu, njegovo sporočilo je "tolažilo in spodbujalo ranjene človeške duše". "Natanko tako lahko namreč razumem poanto, ki jo je sporočala umetnina že od samega nastanka dalje - v Giselle veličastni duh balerine poskuša ubežati gravitaciji tuzemskih stisk."

Občinstvo je po njenem mnenju "žejno sočutja in tolažbe, ki jo nudijo plesni umetniki". "Kot plesalci verjamemo, da plahutanje naših kril prinaša upanje v srca tistih, ki ljubijo plesno umetnost ter jim daje pogum pri premagovanju te pandemije. Moje srce vznemirjeno bije," je sklenila.

Dežman, tudi prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021, v poslanici med drugim zapiše, da "plešoče telo ne more lagati." In ravno ta iskrenost je po njegovem mnenju poleg izrazne čistosti in lepote, ki ju ponuja ples, mogoče razlog, da se je toliko ljudi zateklo k pretakanju plesnih predstav med pandemijo.

Baletni ansambli in plesne skupine, ki so na spletu objavljali posnetke svojih predstav in kreacij, so po njegovih besedah "prinesli svojemu nevidnemu in intimnemu občinstvu na drugi strani zaslona zagotovilo, da kljub mračnim in distopičnim napovedim umetnost vedno znova osmisli življenja". Po dveh letih pa se lahko sedaj spet prepustimo plesni umetnosti.

"Negujmo to simbiotično skupnost plesnih umetnikov in njihove/naše publike; na stičišču le-teh, kjer se plesna kreacija sreča s percepcijo gledalca, ki bo ob naslednji priložnosti mogoče popolnoma drugačna, se zgodijo neponovljivi trenutki," sklene Dežman.

Praznovanju mednarodnega dneva plesa se že vrsto let pridružuje slovenska plesna skupnost. Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) in oddelek za ples Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) sta k pripravi letošnje poslanice povabila plesalko in koreografinjo Jasno Knez.

Kot je zapisala v poslanici, "smo sedeča civilizacija, kar je nenaravno stanje. Pa se nam zato zdi patetično, če nekdo v zanosu govori, kako je v spremenjenem stanju zavesti - ko pleše". "Kot potrebujemo zrak in vodo, da naše telo živi, tako potrebuje duša možnost, da vse to notranje duševno dogajanje izrazimo. Drugemu. Ali samo sebi - da se osvobodimo. Zato govorimo, pojemo, plešemo, rišemo," je zapisala.

"Vse miga, vse se giblje ... kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja - na polje zdaj, v les šumeč! Valjanje po travi je zametek plesa," je poslanico sklenila Jasna Knez.

Poleg poslanice bodo člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili z javnim dogodkom, ki sta ga vsebinsko zasnovali in pripravili plesalki in koreografinji Urška Centa in Kristyna Šajtošova iz kolektiva Platforme NEST, dogodek pa bo potekal v organizaciji DSPS. Plesna intervencija z naslovom Premik v boljšo prihodnost se bo ob 17. uri začela v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju.

Mednarodni dan plesa od leta 1982 praznujemo na rojstni dan Jeana-Georgesa Noverra (1727-1810), stvaritelja novodobnega baleta.