misliRazstava Alfreda Kubina v Muzeju Leopold na Dunaju
Dunaj, 2. maja - V Muzeju Leopold na Dunaju je na ogled razstava avstrijskega grafika in ilustratorja Alfreda Kubina z naslovom Izpovedi izmučene duše. Na njej so izbrana Kubinova dela postavljena v dialog z deli umetnikov 19. stoletja in klasičnega modernizma, iz katerih je Kubin črpal navdih za svoj opus. Razstava bo na ogled do 24. julija.
Kot piše na spletni strani muzeja, se Kubinova umetnost zdi danes bolj aktualna kot kdaj koli prej. Njegova dela tematizirajo nasilje, vojno uničenje, pandemije, naravne nesreče, manipulacijo množic in druga brezna človeškega bivanja. Soočajo nas s pesimističnimi vizijami, ki - če citiramo Schopenhauerja - opisujejo "najslabšega od vseh možnih svetov".
Kubin (1877-1959) se je po otroštvu, ki so ga zaznamovali neuspehi in depresija, leta 1898 preselil v München, kjer je začel študirati umetnost. Prvi obisk Stare pinakoteke ga je navdal z "začudenjem in ekstazo". Jedkanice Maxa Klingerja je opisal kot "kaskado vizij črno-belih podob".
Kot je razvidno iz njegovih biografskih zapiskov, se je pozneje seznanil "s celotnim grafičnim opusom Klingerja, Goye, de Grouxa, Ropsa, Muncha, Ensorja, Redona in podobnih umetnikov". Iz njihovih del, predvsem pa iz lastnega empiričnega in čustvenega sveta ter nebrzdane domišljije je nato ustvaril svoj edinstven, skrivnostno-fantastičen opus.
Razstava v Leopoldovem muzeju je prvi poskus raziskovanja Kubinovih svetov, ki vse prepogosto vstopajo v sfere nočnih mor, z vidika njihovega odnosa do nezavednega in globokih razsežnosti psihe. V tem poskusu interpretacije se je psihoanalitik in psihiater August Ruhs osredotočil na Kubinova dela, ki jih je izbral kustos Hans-Peter Wipplinger.
Kot še piše na spletni strani muzeja, so Kubinove distopične vizualizacije spoj dejanske in namišljene resničnosti. Gre za sintezo, v kateri je nenavadnost teh pesimističnih kraljestev pogosto začinjena s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin se je rodil v kraju Leitmeritz v današnji Češki. Leta 1896 je poskušal storiti samomor na materinem grobu, naslednje leto se je njegovo kratko službovanje v avstrijski vojski končalo z živčnim zlomom. V Münchnu se je vpisal na tamkajšnjo akademijo, a študija ni dokončal.
Med letoma 1902 in 1910 je ustvaril nekaj oljnih slik, nato pa je ustvarjal predvsem risbe s peresom in tušem, akvarele in litografije. Velja za pomembnega predstavnika simbolizma in ekspresionizma.