misliV Mali galeriji CD Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah
Ljubljana, 4. maja - V Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) bodo drevi odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah. Na njej bo mogoče spremljati, kako je arhitekt Jože Plečnik postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. Razstava bo tematizirala metamorfoze mesta, v letu, ko praznujemo 150. obletnico Plečnikovega rojstva.
Ljubljana.
Kip Jožeta Plečnika, Jože Plečnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Ljubljana je po razpadu avstro-ogrske monarhije postala del nove državne tvorbe Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo. Za časa kratkega življenja kraljevine je Ljubljana doživela enega izmed svojih najpomembnejših in najplodovitejših arhitekturnih obdobij. Plečnik (1872-1957) je s svojimi številnimi intervencijami preoblikoval mesto v simbolno narodno prestolnico.
Kot piše na spletni strani CD, je Plečnik zavrnil modernistične pristope in udejanil svojo vizijo preureditve mesta. V procesu preureditve je kontekstualiziral obstoječi prostor, upošteval različne nivoje mesta, njegove naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete, ter artikuliral mesto v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in objektov (knjižnica, cerkve, tržnice, poslovilni kompleks).
Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Istočasno je nastajala tudi moderna Ljubljana, ki se je ozirala bolj k sodobnim arhitekturnim tokovom. Zaznamovali so jo Plečnikovi sodobniki, kot so denimo Josip Costaperaria in Vladimir Šubic, ter Plečnikovi študentje - France Tomažič, Edvard Ravnikar in drugi.
Kustos razstave Andrej Hrausky je za STA povedal, da postavitev združuje približno 250 fotografij, na razstavi je predstavljenih 36 objektov. Fotografije so deloma iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), del jih je od drugod. Večina fotografij je bila posneta pred drugo svetovno vojno. Kot je povedal, je z izborom fotografij želel predvsem pokazati, kako se je javni prostor v mestu počasi razvijal. "Plečnikova Ljubljana ni nastala v enem zamahu, ampak se je razvijala počasi," je poudaril.
Kot je še povedal, se je ob pripravljanju razstave soočil s težavo, da so bili nekateri objekti pred drugo svetovno vojno velikokrat fotografirani, denimo stadion, nekateri pa sploh ne, denimo Plečnikova zapornica, ki ni bila dokončana pred vojno. Poleg tega je kakovost določenih predvojnih fotografij zelo slaba. Izbrani objekti so na razstavi predstavljeni s po štirimi do desetimi fotografijami, z izborom pa je želel predvsem pokazati njihovo počasno spreminjanje.
Razstava bo na ogled do 12. junija.