Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ROMAN ODRED KOT PRVI DEL TRILOGIJE

Roman Odred prinaša pogled v drugo svetovno vojno na Slovenskem skozi oči avtorja, rojenega dobri dve desetletji po koncu vojne. Izmed množice bolj ali manj enakovrednih akterjev in akterke v romanu izstopa Fani, ljubljanska gimnazijka iz premožne, narodnozavedne, napredne, a nekomunistične družine, ki jo med prve partizane privede ljubezen. Ta pooseblja nesporno mladost prvih upornikov, torej vidik, na katerega se, kot pravi pisec spremnega zapisa Tone Kregar, ob resnih zgodovinskih analizah pozablja.

Kot so zapisali pri založbi, je knjiga posrečena kombinacija literarne fikcije in zgodovinskih dejstev ter oseb. Ni le zanimivo branje, ampak tudi koristni vpogled za spoznavanje in razumevanje vojnega časa in ljudi, še posebej pa narave slovenske partizanske gverile. Avtor s kratkimi in natančnimi povedmi precizira situacijo leta 1941, ko so se širom po Slovenskem začeli zbirati prvi organizirani uporniki.

Lenart Zajc je avtor več proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12, ki je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec, in romana Zguba, ki se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik.

ZBIRKA LIRIČNIH IN KONTEMPLATIVNIH PESMI

Šesta pesniška zbirka Jureta Jakoba za odrasle Učitelj gluhih, učenec nemih nosi podnaslov pesmi iz proze. Z njim želi pesnik podčrtati izkušenjski vir pesmi in obenem poudariti, da ne gre za pesmi v prozi. Razdeliti jih je mogoče na tiste, ki črpajo iz osebnega, družinskega spomina, in tiste, ki utripajo iz vsakdana. A čeprav se motivika pri prvih in drugih napaja v višavah in nižavah življenjskega verizma, so pesmi bolj lirične in kontemplativne kot narativne. Povrh pa so začinjene še s ščepcem sarkazma in obešenjaškega humorja, so zapisali pri založbi.

Jure Jakob je avtor šestih pesniških zbirk, esejistično-prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi, monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča in štirih pesniških slikanic za otroke. Za svoja dela je med drugim prejel zlato ptico, kritiško sito, Rožančevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

ROMAN, ZAZNAMOVAN Z VOJNO V BOSNI

Roman Dogodek na hribu nad cesto je na prvi pogled preprosto tekoča pripoved, ki pa se med branjem kmalu začne širiti in odvijati na mnogih ravneh, prepletajoč vedno nove zgodbe na zabrisani meji med realnostjo in domišljijo. Pripoved začne že na samem začetku teči na več vzporednih ravneh. Vse so bolj ali manj zaznamovane z vojno v Bosni.

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem, saj do samega konca ni jasno, kaj je res in kaj se odvija v pripovedovalčevi domišljiji. Ko že pozabimo na to dvojno razsežnost, ker nas vase posrka napeto dogajanje, nas na koncu preseneti silovit, nepričakovan, dokončen obrat, je o romanu zapisal Iztok Osojnik, ki ga je tudi prevedel.

Goran Janković je diplomiral iz filozofije in splošne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Do leta 1992 in izbruha vojne v Bosni je živel v rodnem mestu, objavljal eseje in kratke zgodbe v sarajevskih in beograjskih časopisih ter opravljal razne poklice. Leta 1992 je pobegnil v Ljubljano in se vključil v delo KUD France Prešeren. Izdal je štiri avtorske knjige, občasno pa objavlja še eseje, kratke zgodbe, pesmi in haikuje ter prevode iz slovenščine v regionalni periodiki.