Bled v prihodnjih letih dobiva več novih muzejev in bogati kulturno ponudbo

Blejski grad je v minulih 15 letih doživel celovito prenovo, zato se Zavod za kulturo Bled sedaj osredotoča na ureditev širšega grajskega prostora. Na tem mestu bodo urejeni še trije objekti, ki bodo skupaj z gradom in okolico nudili kulturni doživljajski park, je pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Podjetje Artarhiv na prostoru nekdanje grajske pristave gradi muzej sodobne umetnosti, v katerem bodo na ogled dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča in nemškega kiparja ter slikarja Anselma Kieferja.

Objekt, ki ga je začrtal angleški arhitekt David Chipperfield, naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta in odprt spomladi 2024. Istočasno naj bi bil na mestu, kjer so bile prej servisne delavnice pred pristavo, zgrajen tudi arheološki muzej, saj gre za objekta, ki ju bo povezoval skupni trg.

Kot je pojasnil Završnik, je okolica blejskega gradu eno najbolj raziskanih in najbogatejših arheoloških najdišč. V muzeju bodo tako našle prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja. Z Narodnim muzejem Slovenije, ki je zadolžen za muzejsko zbirko na Blejskem gradu, potekajo pogovori, da bi blejsko zgodovino porazdelili po muzejih glede na časovna obdobja.

Tako bi bilo v arheološkem muzeju predstavljeno obdobje do prve omembe Bleda leta 1004. Na gradu bi predstavili čas od tam naprej do prihoda Arnolda Riklija in razvoja turizma. Slednjemu bi bil posvečen muzej turizma, katerega ureditev načrtujejo v prostorih, v katerih je do letošnje selitve v nov medgeneracijski center delovala blejska knjižnica.

"Za muzej turizma je prostor pripravljen, poskrbeti moramo samo za ustrezen vsebinski koncept, projekt in razstave. Z delom smo že začeli in muzej bi lahko zaživel v prihodnjem letu," je napovedal Završnik. Kot je dodal, bo del prostorov namenjen tudi galeriji pred dvema letoma preminule blejske častne občanke in akademske slikarke Melite Vovk.

Na širšem grajskem prostoru medtem na ureditev čaka še tri desetletja zapuščena Mrakova domačija. Po načrtih zavoda bo stara hiša zaživela kot etnološki muzej, v pripadajočem gospodarskem poslopju pa bodo spremljajoči prostori in muzejska soba v Nemčiji živečega slovenskega kiparja Slavka Oblaka, ki je rodbinsko povezan z Mrakovo domačijo.

Projekt, katerega realizacija naj bi stala 1,3 milijona evrov, so aprila prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Če bo sofinanciranje odobreno, Završnik računa, da bi z deli lahko začeli konec prihodnjega leta in jih zaključili poleti 2024. Brez sofinanciranja bo realizacija odvisna od obiska Blejskega gradu, ki je v času pandemije covida-19 močno upadel.

Vse omenjene naložbe v nove kulturne vsebine na Bledu bodo predstavljale velik skok v turistični ponudbi Bleda, je ocenil Završnik. "S tem se bo Bled v smislu kulture in kulturne ponudbe dvignil na nivo naravne lepote, ki je bila doslej temeljni motiv za obisk Bleda," je ocenil, prepričan, da bo tudi to pripomoglo, da bodo turisti na Bledu ostajali dlje časa in se bo doba bivanja podaljšala.

"Pomembno je, da imajo gostje na Bledu kaj početi tudi v primeru slabega vremena," je dodal blejski župan Janez Fajfar. Kot je poudaril, je Bled najbolj razpoznaven kraj v Sloveniji. Na Bled prihajajo ljudje od vsepovsod in to že dolgo časa, zato je tudi zgodovina blejskega turizma zelo bogata in si zasluži muzejsko predstavitev, je dodal.