Na srečanju pisateljev na Bledu tudi o vojni v Ukrajini

Članica izvršnega odbora Ukrajinskega centa Pen Irina Starovojt je uvodoma opozorila, da je v svetu prisotna zmeda glede tega, kaj se dogaja v Ukrajini ter podala kratek vpogled v zgodovino. Kot je dejala, sta po razpadu Sovjetske zveze Ukrajina in Rusija začeli vsaka svojo pot. A če so Ukrajinci menili, da so se z Rusijo razšli po mirni poti, slednja ni bila tega mnenja. Menila je, da ima pravico, da posega v ukrajinsko demokracijo.

Med pomembnimi trenutki je izpostavila oranžno revolucijo - proteste v Ukrajini, ki so potekali od konca novembra 2004 do januarja 2005 v podporo predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka ter opozorila, da je Rusija večkrat na različne načine skušala omadeževati ugled Ukrajine. Spomnila je na gladomor, s strani takratnega vodstva Sovjetske zveze namenoma sproženo veliko lakoto med letoma 1932 in 1933, ki je terjala življenja štirih milijonov prebivalcev tedanje Ukrajinske socialistične sovjetske republike. Kot je dejala, je bilo tedaj bližnjim tudi prepovedano žalovanje za umrlimi, kar je pustilo globoke sledi v ukrajinskem ljudstvu.

Opozorila je, da je tiran, kadar pride na oblast, pripravljen za svoje ideje žrtvovati vse, ter boj Ukrajincev v aktualni vojni označila kot junaško dejanje in resnično žrtvovanje. Ob vojni v Ukrajini je kot dragoceno izpostavila "epidemijo sočutja", ki se je sprožila ter dodala, da jo je izjemen humanitarni odziv presenetil. Upanje ji zbuja tudi dejstvo, da se je od štirih milijonov ljudi, ki so v prvih tednih vojne zapustili Ukrajino, približno milijon že vrnil, saj so se začeli zavedati pomena svoje države.

Članica Beloruskega centra Pen Tacjana Njadbaj, ki trenutno živi v Varšavi, je spregovorila o razmerah v Belorusiji po avgustu 2020, ko je na predsedniških volitvah ponovno zmagal dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, kar so pospremili protesti, ki jih je policija nasilno zatrla. Opozorila je, da je po letu 2020 veliko aktivistov zapustilo državo. Nekateri so šli tudi v Ukrajino in so zdaj že drugič begunci. Sicer pa je danes v beloruskih zaporih zaprtih več kot 1000 političnih zapornikov.

Spomnila je, da so Belorusi takoj po ruskem napadu začeli zbirati pomoč za Ukrajino, pridružil se je tudi Beloruski Pen ter pozvala mednarodno skupnost, naj ne pozabi na Belorusijo zdaj, ko je vsa pozornost usmerjena v Ukrajino, saj so razmere v Belorusiji slabše. Pozvala je tudi, naj se Belorusije ne enači s političnim režimom in naj se ne deskriminira Belorusov v teh razmerah.

Predsednik Hrvaškega centra Pen Tomica Bajsič je obudil spomin na vojno na Hrvaškem pred tremi desetletji. Kot je dejal, občuduje pogum in odločnost Ukrajincev, ki so se hitro in odločno uprli ruski invaziji. Ukrajina bo v tej vojni po njegovih besedah zmagala, a koliko žrtev bo še potrebnih, se je vprašal. Menil je, da mora Evropa pomagati Ukrajini, saj sta ogrožena humanost in človečnost. Je pa treba razmišljati tudi o prihodnji pomoči, saj bo po koncu vojne potrebno pomagati celotni družbi.

Ukrajina ima široko podporo, kar je čudovito, pomaga ji tudi Hrvaška. Vendar Evropa glede Ukrajine po njegovem mnenju še vedno ni dala ustreznega odgovora. Opozoril je še, da, ko bo dosežen mir, ne sme biti zamegljena resnica, kdo je bil napadalec in kdo je branil lastno državo.