V Kinodvoru nocoj kinematografska premiera dokumentarca Antigona - Kako si upamo!

Film, v katerem igrajo Anja Novak, Primož Bezjak, Žan Perko, Jure Henigman, Matija Vastl, Doroteja Nadrah in Matej Zemljič, je na 23. Festivalu slovenskega filma pred dvema letoma prejel vesno za najboljši dokumentarni film, najboljšo glavno moško vlogo, najboljšo montažo in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.

Doslej se je Antigona - Kako si upamo! predstavila tudi na več festivalih; leta 2020 v tekmovalne programu Jihlava 2020, lani na 32. Trieste film festival, festivalu CPH DOX, filmskem festivalu Atlantida Mallorca in letos na belgijskem festivalu Docville. Njegova festivalska pot sicer še ni zaključena.

Ker sta se demokracija in drama razvijali hkrati in je današnji politični svet poln Antigon, je bila odločitev analizirati vzporednice med Žižkovo igro in resničnim življenjem, pravzaprav preprosta, čeprav, ne enostavna naloga, ker pozicije glavnih akterjev, tako v sodobnosti, kot v antični drami, niso vedno jasne.

Največja junakinja antične drame - po Žižkovem mnenju - ni dobra oseba. Zdi se, da se bori za pravico "malih" ljudi in "božanskih" zakonov. Toda v resnici se zavzema le za pravice establišmenta. V Sofoklejevi izvirni drami Antigona odkrito pove, da jo vodi zgolj ljubezen do brata in da ne bi ukrepala za nikogar drugega, je v izjavi dejal režiser Sever.

Dodal je, da je vprašanje, ki ga zastavlja Žižkova Antigona, vprašanje pozicij v sistemu in poskusa kako iz sistema izstopiti.

"Izstop iz sistema seveda ne more bit preprost. Revolucije je potrebno ponavljati, a ob tem se neizogibno postavlja vprašanje, ali ni v revoluciji vedno le želja po novem gospodarju? O tem sem poskušal razmišljati v filmu, ki je asociativen in želi pustiti gledalca, da sam pride do svojih zaključkov," je še povedal Jani Sever, ki je s Stojanom Pelkom in Milošem Kaluškom sodeloval tudi pri scenariju.

"Film mi je dal misliti," pa je povedal Slavoj Žižek, ki je v svojem Trojnem življenju Antigone tri različice dogajanja.

Kot je za STA povedal Sever, da je bila, ko je začel delati na filmu, ideja raziskovati vzporednice med Antigono in današnjimi javnimi osebnostmi, a se je to kasneje radikalno razširilo. "Na koncu film zame ne govori toliko o Antigoni, ampak bolj o vprašanjih naše prihodnosti," je še povedal.

"Spopad med politično birokracijo ali radikalnimi gibanji, je po mojem mnenju zgolj okvir, v katerem se dogaja današnja družbena drama. Ključna Žižkova vprašanja so v tem smislu vezana na vlogo ljudstva in možnost upora, oziroma izstopa iz samega sistema. Težava je seveda, kako ponavljati revolucijo brez gospodarja. To so vprašanja, s katerimi se ukvarja film. Slavoj Žižek pri scenariju ni sodeloval, sva pa nekajkrat govorila, preden smo ga posneli. Izbor prizorov je nastajal v montaži, ki je trajala več mesecev in je na nek način pomenila drugo pisanje scenarija," je še povedal Sever.

Pod montažo filma se podpisuje Miloš Kalušek, pod zvok Julij Zornik, pod fotografijo Mitja Ličen. Kostumografija je delo Tine Kolenik. Producent filma je produkcijska hiša Sever & Sever. Koproducent je RTV Slovenija.