V ospredju 27. bienala BIO arhitektura in oblikovanje za pravičnejšo prihodnost

Letošnji bienale oblikovanja se s temo supervernakularno odziva na okoljske razmere, podnebne spremembe in s tem na družbene probleme tako doma kot svetu ter nakazuje in ponuja rešitve, je uvodoma povedal direktor MAO Bogo Zupančič. Dodal je, da se dobro oblikovanje in arhitektura vse bolj odzivata na spremenjene potrebe okolja in družbe v lokalno-globalnem svetu in opozarjata na spremembo naše miselnosti, družbeno odgovornost do sveta in s tem povezano novo ekonomsko paradigmo.

"Razmišljati supervernakularno pomeni delovati trajnostno, visoko tehnološko, vendar povezano z lokalnimi izročili, torej hibridno, sintetično in večplastno. Po oblikovalskih in arhitekturnih rešitvah se ozira predvsem po lokalnem okolju, Evropi in nekaj inovativnih primerih iz sveta," je še povedal Zupančič. Po njegovih besedah želi BIO27 tudi osvetliti, kako bogato je slovensko okolje z znanjem o materialih in sobivanju z okoljem.

"Takšno delovanje je vzniknilo iz potrebe in se prenaša iz roda v rod. Tema bienala želi obiskovalce spodbuditi k oblikovanju regenerativne prihodnosti. Predstavljeni projekti uspešno združujejo tradicijo in znanje specifičnih skupnosti s sodobnimi oblikovalskimi in arhitekturnimi pristopi, kar pomeni, da so rešitve trajnostne, spoštljive, a hkrati radikalne," je še povedal direktor MAO.

Anja Zorko, vodje Centra za kreativnost (CzK), interdisciplinarne platforme za promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, je povedala, da sam center in programi centra izhajajo prav iz izkušenj, ki si jih je MAO pridobil pri izvajanju projekta BIO. Skozi izkušnje, skozi BIO, delo z ustvarjalci in oblikovalci na bienalu so tako v centru po njenih besedah zasnovali programe, ki usmerjajo eksperimentalne ideje in jih podpirajo, da lahko zaživijo na trgu.

"Eksperimentalni in razvojni del je zelo pomemben, da se lahko družbene, tehnološke in netehnološke inovacije sploh lahko zgodijo," je dodala. Na samem bienalu so na ogled tudi dela produkcijskih skupin BIO, v Palači Cukrarna pa so na ogled tri spremljevalne razstave.

Tudi po besedah kuratorke Jane Withers supervenakularno pomeni oblikovanje regenerativne prihodnosti. Kot je še povedala, so se v zadnjih nekaj letih številni oblikovalci že začeli vračati k lokalnim tradicijam ter novim načinom uporabe starih materialov. A pri tem ne gre za vračanje v preteklost, ampak predvsem, kako bi v prihodnost umestili lokalne in tradicionalne prakse, ki so potonile v pozabo v časih industrializacije. Prav BIO27 naj bi pripomogel spodbuditi razpravo o ustreznih pametnih in trajnostnih rešitvah, je dodala.

Osrednja razstava BIO27 je razdeljena na štiri dele: Pozabljena vernakularnost, Preizpraševanje tradicij, Preoblikovanje sistemov in infrastruktur ter Spodbujanje skupnosti. Produkcijska platforma pa se ukvarja z vodo in oblikovanjem biovernakularnega, prepovedano vernakularnostjo, regenerativno kulturno produkcijo, siti z žiti ter zgodbami moderne arhitekture.

V okviru BIO27 sta nastala tudi nova odprtokodna pisava, kjer so oblikovalci navdih za obliko velikih črk našli v rokopisu na skicah arhitekta Jožeta Plečnika, ter slovenska klobasa prihodnosti nizozemsko-švicarske oblikovalke hrane Carolien Niebling. V sodelovanju z mesarjem Markom Butaličem in chefom Igorjem Jagodicem je izdelala klobaso, katere glavne sestavine so ajda, gobice in čemaž.

BIO je eden najstarejših in vodilnih svetovnih bienalov oblikovanja. MAO ga organizira v sodelovanju s CzK.