Center za kreativnost že več let skrbnik kreativnega sektorja v Sloveniji

Razstava kot predstavitev dela Centra za kreativnost

Razstava Ustvarjeno v Sloveniji se ozira nazaj na prehojeno pot in predstavlja izbor nekaterih pomembnejših projektov in del slovenskih ustvarjalcev, ki so sodelovali pri programih centra, kot so Made in Slovenia ter razstavah Prihodnost bivanja, pop-up večerje Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek in Adorno: Voyage. Postavitev predstavlja vpogled v delo in projekte skupnosti slovenskih ustvarjalcev, ki spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo drugačno, vključujočo in trajno prihodnost.

Obenem bodo kot del projekta BIO27 Supervernakularno - njegova produkcijska platforma in spremljevalni program je nastal v produkciji Centra za kreativnost - na ogled še tri mednarodne razstave, ki se ukvarjajo z alternativami obstoječih sistemom in kažejo na to, da eksperimentalni in interdisciplinarni proces omogoča ustvarjalno raziskovanje in inoviranje, zaradi
česar se družbene in podjetniške inovacije sploh lahko zgodijo, so zapisali v centru.

Center za kreativnost pomembna platforma za vse v kreativnem sektorju

Center za kreativnost je interdisciplinarna platforma, ki s pomočjo javnih subvencij ministrstva za kulturo omogoča podporno okolje za razvoj ter promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji, je za STA pojasnila vodja centra Anja Zorko.

S centrom so želeli zapolniti vrzel na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimenta, podjetništva in različnih ustvarjalnih področij, od arhitekture, oblikovanja, glasbe, dediščine, kulturnega turizma do vizualne umetnosti, pa zanje sistemsko financiranje ni bilo zagotovljeno.

Prav z namenom zapolnitve te vrzeli je Muzej za arhitekturo in oblikovanje leta 2017 na povabilo ministrstva za kulturo in skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in službo vlade za razvoj in kohezijo zasnoval in ustanovil center. Ta danes z vzpostavljeno partnersko mrežo podpira več tisoč ustvarjalcev, kreativnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi in organizacij. Vzpostavlja nova sodelovanja med ustvarjalci in podjetji, zagotavlja nove zaposlitve in predstavlja slovenske ustvarjalce in podjetnike doma in v tujini. Kot je poudarila Anja Zorko, center vodi konzorcij več kot 35 organizacij s področja kreativnega sektorja.

Delo centra je že bilo opaženo in nagrajeno. Kot je poudarila njegova vodja, so za programe in dosežke lani prejeli nacionalno nagrado za spodbujanje podjetništva. Obenem so bili v konkurenci 450 organizacij in podjetij iz 28 EU držav tudi finalisti European Enterprise Promotion Awards, priznanja, ki ga podeljuje Evropska komisija.

Na področju kreativnega sektorja v Sloveniji storjeno že veliko

Na vprašanje, koliko je v Sloveniji že narejenega na področju kreativnega sektorja, je Anja Zorko odvrnila, da je bilo "zagotovo narejeno v kratkem obdobju zelo veliko". "Na noge smo postavili sistem, ki dejansko tvori ogrodje za nekaj, kar lahko omogoča vzpostavitev dolgoročnih ukrepov za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji," je poudarila. V prihodnje si želijo še naprej opozarjati na potencial tega sektorja ter prepričati odločevalce o nujnosti sistemskega financiranja.

Obenem se zavedajo, da je pred njimi še veliko dela, saj se v ta sektor dolgo časa ni vlagalo. Medtem, ko številne evropske države izvajajo že tretjo ali četrto generacijo nacionalnih politik in vzpostavljajo podporno okolje za razvoj tega sektorja, Slovenija s centrom in še nekaterimi drugimi platformami šele v zadnjih letih umešča ta sektor kot pomemben del podpornega okolja za razvoj inovacij v Sloveniji.

Ob tem je Anja Zorko spomnila, da se ta sektor zelo uveljavlja na evropski ravni. Evropska komisija je ta sektor, prvič v zgodovini Evropske unije, s t.i. zelenim dogovorom in projekti, kot so New European Bauhaus ter KCI Culture and Creativity, postavila visoko na politično agendo. "Vse večja družbena neskladja, podnebna, zdravstvena kriza in vojna v Ukrajini, so nas postavile v novo realnost, ko vse bolj postaja jasno, da moramo spremeniti način življenja in dela. Da pravzaprav potrebujemo drugačno miselnost in vrednote in nove rešitve. Ter principe delovanja, ki so obenem tako blizu kulturi in ustvarjalnosti," razmišlja Anja Zorko.

Po njenih besedah ima Slovenija z ogrodjem, ki ga je vzpostavila v zadnjih letih, kot tudi s tudi s projekti kulturnega in kreativnega sektorja, kot so poleg Centra za kreativnost še RUK, KONS in projekti, kot je denimo Center Rog ali KCDM, priložnost, da sledi in se celo vzpostavi kot primer dobre prakse.

Področje kreativnega sektorja naj ne bi bilo centralizirano

Kohezijska politika in financiranje vzpodbujata razvoj manj razvitih regij, je pojasnila Anja Zorko. Ob tem je opozorila na projekt v obdobju 2017/22, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenija, in po katerem se mora manj razvitim regijam namenjati več sredstev.

Ob tem je navedla še raziskave centra, ki kažejo na precejšnjo neuravnoteženost med vzhodno in zahodno regijo. V vzhodni Sloveniji je še vedno precej prostora za nadgradnjo, je pojasnila. Zato so vzpostavili projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru, s čimer zagotavljajo podporno okolje za razvoj in opolnomočenje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kulturnega in kreativnega sektorja v vzhodni in zahodni kohezijski regiji. V centru so namreč prepričani, da so "kulturne in kreativne industrije vir rasti in delovnih mest, od katerih imajo koristi lokalne skupnosti, regije in države", je sklenila Anja Zorko.