Slovenija 1.6.2022 9:15

Tradicionalni Vurnikovi dnevi znova vabijo v Radovljico

Radovljica, 1. junija - Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Radovljica pripravlja tradicionalne Vurnikove dneve v spomin na arhitekta Ivana Vurnika. Ob današnji 138. obletnici Vurnikovega rojstva bodo v mestu odprli več razstav, ki bodo na ogled celoten junij, podelili pa bodo tudi Vurnikovo študentsko nagrado.

Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zadružna gospodarska banka, ki jo je načrtoval arhitekt Ivan Vurnik, poslikava pa je delo arhitektove soproge Helene Vurnik. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Zadružna gospodarska banka, ki jo je načrtoval arhitekt Ivan Vurnik, poslikava pa je delo arhitektove soproge Helene Vurnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Vurnikovi dnevi se bodo začeli ob 18. uri na Vurnikovem trgu z nagovorom predsednika Krajevne skupnosti Radovljica Andreja Golčmana in komisarja za natečaje ter javna naročila Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Jerneja Prijona. Ob tem bodo odprli razstavo, ki prikazuje pregled 92 zmagovalnih rešitev na javnih natečajih, organiziranih v Sloveniji od leta 2009 do danes.

Potujoča razstava je namenjena analizi uspešnosti natečajnih postopkov in njihovi promociji. Predstavljeni so podatki o trajanju projektov, za katere so bili v začetni fazi izvedeni javni natečaji, njihovih stroških in uspešnosti ter izkušnje naročnikov z javnimi natečaji.

V Radovljiški graščini bodo ob 18.30 razglasili zmagovalce in odprli razstavo Vurnikovega fotografskega natečaja, na katerem vsako leto sodelujejo ljubiteljski in poklicni fotografi. Natečaj spodbuja spoznavanje arhitekturnih in umetniških del zakoncev Vurnik, saj so fotografije povezane z življenjem in delom Vurnika ter njegove žene, slikarke in oblikovalke Helene Kottler Vurnik.

Ob 19. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo Prepletanja, ki prikazuje tekstilna poustvarjanja izročil zakoncev Vurnik. Vurnik je bil namreč tudi predan pedagog in organizatorji Vurnikovih dni k soustvarjanju razstav vsako leto povabijo študente različnih fakultet, saj želijo, da delo zakoncev Vurnik postane tudi navdih za mlade ustvarjalce različnih umetniških smeri.

Letos razstavni prostor namenjajo petim diplomantkam Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki skozi svoja dela povezujejo Vurnika z vzorci, realiziranimi v različnih grafičnih in tekstilnih tehnikah, ter tako dopolnjujejo kolekcijo izdelkov Darilo slovenske arhitekture.

Ob 20. uri bodo v Radovljiški graščini podelili Vurnikovo študentsko nagrado za perspektivnega študenta arhitekture, krajinske arhitekture ali urbanizma, ki je namenjena študijskemu potovanju. Dobitnik nagrade bo v okviru naslednjih Vurnikovih dni pripravil predavanje z vtisi s potovanja. Letos bo ob odprtju razstave nominiranih predlogov predavala študentka krajinske arhitekture Filipa Valenčić.

V juniju bodo v Radovljici na ogled tudi razstave v Galeriji Avla in v radovljiški knjižnici. Prva bo povezana z Vurnikovo spominsko sobo, projektom, ki je lani nastal v sodelovanju s študenti Fakultete za arhitekturo. V knjižnici pa bosta na ogled razstava Mestne knjižnice Kranj o rodbini Vurnik, ki je dala pomemben pečat podobarstvu, arhitekturi in oblikovanju na Slovenskem, ter razstava o Vurnikovih dnevih skozi leta.

Stalnica Vurnikovih dni je tudi Vurnikov meni, pri katerem so raziskali vsakodnevne in praznične kulinarične navade zakoncev Vurnik. Kuharski mojster Hiše Linhart Uroš Štefelin je jedi, ki sta jih imela najraje, uporabil za sestavo menija na sodoben način. Temu so študentke Naravoslovnotehniške fakultete dodale Vurnikov krožnik in pogrinjek.

Ves junij bo v Radovljici odprta tudi interaktivna Vurnikova pot, 9. junija pa prvič Vurnikov filmski večer z arhitekturnim filmom Duh Bauhausa v režiji Nielsa Bolbrinkerja in Thomasa Tielscha. 17. septembra bo nato sledila še tradicionalna Vurnikova pot, ki vsako leto vodi v kraje, kjer sta Vurnik in njegova žena pustila svoj pečat. Letos se bodo podali v Prekmurje.

Ivan Vurnik, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je leta 1971 tudi umrl, poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija velja za utemeljitelja slovenske moderne arhitekture in urbanizma, zaslužen pa je tudi za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Ustvarjal je v času secesije in ekspresionizma, večino del v sodelovanju s svojo ženo.