V Ljubljani 10. mednarodna filozofska konferenca in delavnica Sorena Kierkegaarda

Kot je povedal Primož Repar, vodja KUD Apokalipsa in direktor Kierkegaardovega inštituta, udeleženci filozofske konference in delavnice prihajajo iz devetih držav. Program bo potekal v živo, nekaj tujih filozofov se jim bo pridružilo prek Zooma. Otvoritvena slovesnost bo drevi ob 19. uri na inštitutu, kjer bodo tudi potekali prvi trije dnevi simpozija, 9. junija pa bo slavnostno odprtje dvodnevne konference v Cankarjevem domu.

Mednarodna filozofska konferenca in delavnica je letos posvečena 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti nemškega filozofa, esejista in pesnika Güntherja Andersa (1902-1992). Ključno vprašanje, ki ga želijo letos nasloviti, z njim povezati misel in aktivnosti pa je "Pretnja tehnologije in bivanjsko upanje med 'ne-še' in 'nič več': Kako sploh še človeško živeti v negotovih časih grožnje totalne odprave človeštva / človečnosti?", je pojasnil Repar.

Gost v ospredju je eden najvidnejših hrvaških filozofov, avtor in aktivist Srećko Horvat. Velja za osrednjo figuro nove levice v post-jugoslovanskem prostoru, sodeloval je v več protestnih gibanjih po svetu in je eden od ustanoviteljev festivala Subversive. Med slovenskimi filozofi bodo na mednarodni filozofski delavnici in konferenci med drugim sodelovali Darko Štrajn, Bojan Žalec, Luka Trebežnik in Gašper Pirc med tujimi pa Abrahim Khan iz Kanade, Jelena Djurić iz Srbije, Jasna Koteska iz Makedonije, Paula Arizpe iz Mehike in Thomas Diesner iz Nemčije.

V zbirki Out je izšla knjiga Andersova knjiga Pogled z lune - Premišljevanja o vesoljskih poletih v prevodu Martine Soldo. V njej si Anders predstavlja pogled na Zemljo z lunine oble in upa, da bo človeštvo razumelo ter sprejelo deljeno usodo in krhkost planeta. Fasciniran nad pristankom na luni kot enem izmed največjih dosežkov človeka, je hkrati zgrožen nad povprečnim odzivom ljudi, ki jih poimenuje kar kot televizijske gledalce katerim je iz vesolja uspelo narediti tretji kos pohištva, so o knjigi zapisali pri KUD Apokalipsa.

Knjiga slovenskega filozofa in sociologa Darka Štrajna nosi naslov Ali eksistenca ali subjekt? Kot je pojasnil avtor, prinaša razmišljanja na temo eksistencializma posameznika in glede obravnavanje te problematike, kako sploh razumemo pojme, kot so subjekt, eksistenca, posameznik. S slednjimi je po Štrajnovih besedah precej težav, Kierkegaard pa je eden od ključev za razumevanje teh filozofskih pojmov in njihove dilematičnosti.

Knjiga Petra Kovačiča Peršina nosi naslov Etos prihodnosti. V njej razglablja o človeku kot bitju samopreseganja, razmišlja o krizi etične zavesti, filozofskih očrtih etosa ter o nujnosti etične uzavestitve. V ospredju je personalistična filozofija, ki je v slovenskem prostoru močno zaznamovana z družbeno in osebno zgodbo Edvarda Kocbeka.

Izšla je tudi knjiga hrvaškega filozofa Damirja Barbarića Filozofske disputacije. Izbor spisov, ki jih je zbral in v slovenščino prevedel Aleš Košar, zajema tri ključna področja filozofskega razpravljanja Barbarića, ki zadevajo antično filozofijo, nemški klasični idealizem in sodobno hermenevtično filozofijo.

V Reparjevem prevodu je izšla knjiga češkega filozofa Jana Patočke Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine. Patočka se je v svojih pisanjih ukvarjal predvsem s fenomenologijo in eksistencializmom. V novo izdanem slovenskem prevodu lahko najdemo možnosti za razumevanje današnjega položaja v svetu na bivanjski, ontološki ravni, so zapisali pri KUD Apokalipsa.

Izšla je še knjiga pripadnika mlajše generacije slovenske filozofije Miroslava Griška Eshatološka vojna. V njej se vrača k eni prvih filozofskih trditev, ki pravi, da sta življenje in svet v stalnem vojnem stanju.