Nagrada vilenica latvijski pesnici Amandi Aizpuriete, slovenski avtor v središču Andrej Blatnik

Amanda Aizpuriete pripada generaciji, ki je s poezijo nastopila sredi 70. let prejšnjega stoletja in se aktivno uprla dvojni morali latvijske oziroma sovjetske družbe. V svoji poeziji je odkrito in neprizanesljivo pisala o neprijetnih plateh takratnega življenja ter odpirala številne tabuizirane teme. Zlasti je razkrivala življenje žensk v pretežno patriarhalnem in družbeno težavnem okolju.

Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali "vsakdanje", "normalno", je v obrazložitvi zapisala strokovna žirija. Je avtorica devetih pesniških zbirk. Izšle so v 14 jezikih, v slovenščino je njene pesmi prvi prevedel Veno Taufer.

Dobitnico nagrade je na današnji novinarski konferenci razglasil predsednik žirije Aljoša Harlamov, ki je razkril tudi slovenskega avtorja v središču. Blatnik je pripadnik t.i. postmodernistične generacije slovenskih prozaistov, ki se je v književnosti pojavila v 80. letih ter se zbrala okrog revije Literatura in knjižne zbirke Aleph, ki jo je zasnoval. Večinoma se je naslanjala na izkušnje ameriške metafikcije. Njegova proza trenutno šteje pet romanov in šest knjig zgodb ter knjige esejev ter je prevedena v številne jezike.

Po napovedih Harlamova bo festival po dveh letih spet potekal v živo s 15 dogodki na Krasu, v Ljubljani in še nekaterih krajih. V središču pogovorov bo vprašanje Kako daleč je dom, pri čemer se bodo osredotočili na begunstvo ter v povezavi s tem obravnavali jezik kot osrednje orodje pisateljevanja.

Kot je povedal Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira, bo prihajajoča Vilenica zaradi nedavnih in trenutnih dogodkov po svetu verjetno prelomna, a upa, da bodo po festivalu bolj optimistični.