Odpovedana razstava v Narodnem muzeju Slovenije po Kovičevem mnenju "kapitalen kiks"

V Narodnem muzeju Slovenije so v vabilu na razstavo obljubljali vrhunska svetovna imena slikarstva: Pabla Picassa, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Miroja, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla in druge.

Ker pa se je pojavil dvom o avtentičnosti del in se je glede tega vnela burna javna razprava, na ministrstvu za kulturo pa so prejeli več zaskrbljenih pisem, so v muzeju odprtje razstave po sestanku direktorja muzeja na ministrstvu odpovedali. Kot so sporočili v sredo, je razstava Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac "zaradi tehnično-pravnih razlogov prestavljena za nedoločen čas".

Nekaj o nastanku zbirke je sicer po poročanju današnjega Dela v kratkem pogovoru pred napovedanim odprtjem razstave povedal njen lastnik Niko Boljkovac. Kot je pojasnil, je v preteklosti vodil galerijo Gallus, ki je sodelovala pri številnih odkupih umetnin, med drugim so bili, kot je povedal, osrednji akter pri oblikovanju nekdanje zbirke podjetja Autocommerce, ki nosi naslov Duh v času in je bila pred dvema desetletjema predstavljena tudi v ljubljanski Narodni galeriji. Po Boljkovčevih besedah se je njegova zasebna zbirka dopolnjevala pol stoletja, kot galerist je kupoval dela na različnih dražbah, tam, kjer so bile izklicne cene razmeroma nizke in je bilo zanimanje majhno, pa je bilo mogoče skleniti precej ugodne kupčije.

A po besedah umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika Koviča "teh imen za majhne denarje na dražbah ni moč kupiti". O zbirki družine Boljkovac je povedal, da so se "vsaj nekatera dela iz zbirke ponujala že prej na trgu in kolikor ve, so bila zavrnjena kot ponarejena oziroma neavtentična".

Napovedano razstavo v Narodnem muzeju Slovenije je označil kot "kapitalen kiks" muzeja. O razstavi sta, kolikor se razvedelo, odločala direktor muzeja Car, ki je diplomiral iz računalništva in menedžmenta ter doktoriral iz zgodovine na temo vojaških odlikovanj, ki jih tudi zasebno zbira, ter koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce, medalje, je povedal.

"Ne eden ne drugi z likovno umetnostjo do zdaj nista imela strokovno nobenega opravka," je dejal Kovič. Dodal je, da so v Narodnem muzeju Slovenije zaposleni tudi kustosi, ki se spoznajo na likovno umetnost, a, kot je izvedel, niso bili obveščeni o pripravi razstave. Zanjo so izvedeli šele, ko so bila v ponedeljek razposlana vabila.

Direktor Narodnega muzeja Slovenije je v izjavi v sredo zatrdil, da je videl certifikate in da verjame v avtentičnost del. Kovič, kot je povedal, le-teh ni videl. "Bi jih pa, iskreno povedano, zelo rad videl in preveril podpise, imena, ki so na certifikatih. Če sploh obstajajo. Ne bi bil presenečen, da bi se s temi certifikati dogajalo nekaj podobnega, kot se je s tovornjakom z zaščitnimi maskami bivšega obrambnega ministra Mateja Tonina," je povedal za STA.

Za kako slabe ponaredke gre pri zbirki družine Boljkovac, je po Kovičevih besedah vidno že na reprodukcijah. Že tam se vidi, "da to niti slučajno ne morejo biti dela avtorjev, ki so navedeni kot njihovi ustvarjalci", je dejal.

Kovič meni, da je direktorjeva odločitev, da se glede razstave ni obrnil na nekoga, ki se spozna na področje likovne umetnosti, njegova težava. V ozadju pa je po njegovem mnenju očitno "nek zelo izprijen načrt verjetno lastnika". "Če izide katalog z logotipom Narodnega muzeja Slovenije, ga lahko pokaže potencialnim kupcem in reče, da vendarle ne more biti ponaredek, če je bilo delo razstavljeno v Narodnem muzeju," je dodal sogovornik.

Katalog ob razstavi so v muzeju sicer natisnili, a po Kovičevih besedah "ne upošteva niti ene od uveljavljenih muzeoloških norm". V katalogu ni niti enega strokovnega besedila. Je le zapis, ki je tudi v vabilu, "patetična predstavitev, za kako velika imena gre". V njem je objavljenih nekaj reprodukcij, pod njimi so imena domnevnih avtorjev. Izid takšnega katalog je označil kot "svojevrstno samoto", še posebej pod znakom, da gre za razstavo v sklopu počastitve 200-letnice ustanovitve Narodnega muzeja Slovenije.

Direktor muzeja Car je sicer v današnji izjavi za medije povedal, da je ob burnem odzivu splošne, strokovne in medijske javnosti ob napovedi razstave tudi sam "spredvidel kar nekaj napak, med njimi tudi to, da je vodenje razstavnega projekta zaupal napačni osebi". Zatrdil je, da v ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in da nima nobenih posebnih interesov, "le naivno je želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudijo izjemno zanimivo razstavo".

Ker je kot direktor muzeja objektivno odgovoren za napako in z namenom, da se ohrani ugled muzeja, je z današnjim dnem nepreklicno odstopil z mesta direktorja.